Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Preiskovalci želijo od žrtev in prič različnih kaznivih dejanj dobiti verodostojne, kredibilne, točne, natančne podatke oz. take, ki se ujemajo z originalom. Izjave žrtev in prič temeljijo na podlagi njihovega zaznavanja, spomina in zmožnosti spominske obnove, ter priklica podatkov. Poleg tega pa na to vplivajo še drugi dejavniki, zato so lahko podatki, ki jih dobimo od očividcev pogosto napačni oz. vsaj nekoliko spremenjeni. V svoji diplomski nalogi sem raziskovala vpliv alkohola, enega izmed možnih dejavnikov . Alkohol, je močno prisotna in vsesplošno sprejeta droga današnje družbe. Pivo, vino, žganje in druge alkoholne pijače so že stalnica na različnih družabnih dogodkih. Poleg tega je alkohol pogost spremljevalec tudi pri različnih prekrških in kaznivih dejanjih. Opiti ljudje hitreje postanejo žrtve, hkrati pa tudi veliko pogosteje storijo kakšno kaznivo dejanje, saj alkohol kot psihoaktivna substanca negativno vpliva na naše vedenje in razmišljanje, ter na druge kognitivne sposobnosti – zaznavanje, mišljenje, spominjanje. Vendar je učinek alkohola odvisen tudi od vsakega posameznika in njegovih lastnosti, zato je še toliko težje presoditi kako verodostojne so priče pod vplivom alkohola. V diplomski nalogi je tako predstavljen alkohol, njegovi učinki in posledice za zdravje. Poleg tega je opisano tudi delovanje našega spomina, zakaj pride do spominskih napak in pozabljanja, ter tehnike kako lahko podatke prikličemo nazaj v naš spomin. V drugem delu pa so predstavljene ugotovitve, s katerimi si lahko pomagamo pri zaslišanju prič pod vplivom alkohola, ter ugotavljanju njihove sugestibilnosti in verodostojnosti.
Ključne besede: diplomske naloge, alkohol, spomin, očividci, kaznivo dejanje
Objavljeno v DKUM: 24.09.2020; Ogledov: 788; Prenosov: 71
Celotno besedilo (815,31 KB)

Opis: Diplomsko delo obravnava prepoznavo storilca kaznivega dejanja pri očividcih različnih starostnih skupin. Pozornost, zaznavanje in spomin skupaj igrajo ključno vlogo pri pričevanju očividcev in prepoznavi osumljencev kaznivih dejanj. V sodni praksi se pogosto srečujemo z vprašanjem verodostojnosti pričanja. Starost posameznika je tako eden izmed glavnih dejavnikov, ki vpliva na proces zaznavanja, spominjanja in usmerjanja pozornosti. Človeško zaznavanje in spomin sta izredno pomembna in učinkovita v vsakdanjem življenju, pri pričanju v preiskovalnem postopku ali na sodišču pa se lahko izkažeta za nezanesljiva. Diplomsko delo obravnava področje prepoznave storilca kaznivega dejanja pri očividcih različnih starostnih skupin. V raziskavi je sodelovalo 136 oseb, 46 moških in 90 žensk: 41 osnovnošolcev, starih med 9 in 11 let, 42 mladostnikov, povprečno starih okrog 20 let, 24 delovno aktivnih, starih med 25 in 65 let in 29 starostnikov, povprečno starih okrog 86 let. Sodelujoči so si najprej ogledali enominuten videoposnetek s simulacijo kaznivega dejanja tatvine na mestni ulici, na katerem so zastopane vse štiri starostne skupine. Potem so s prostim besedilom izpolnili vprašalnik (strukturirani intervju) o tem, kako so doživeli prikazani dogodek in kako se spominjajo določenih podrobnosti, nato pa so med šestimi slikami izbirali najverjetnejšega storilca iz videa.
Ključne besede: kazniva dejanja, storilci, očividci, starost, zaznavanje, spomin, prepoznave, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.12.2016; Ogledov: 979; Prenosov: 109
Celotno besedilo (1,10 MB)

Opis: Izhodišča: Preživetje bolnika, ki je doživel srčni zastoj izven bolnišnice (SZIB), je odvisno od hitrega in učinkovitega ukrepanja očividcev, ki so v tistem trenutku prisotni na kraju dogodka. Glede na izkušnje in raziskave se očividci v Sloveniji, ko gre za primer SZIB, malokrat odločijo nuditi prvo pomoč. Da bi skrajšali dostopne čase in s tem izboljšali možnosti preživetja za bolnike, ki so doživeli SZIB, smo v sistem nujne medicinske pomoči (NMP) začeli vključevati prve posredovalce (PPO) in to na območjih, kjer je dostopni čas ekip NMP daljši od 10 minut. Le-ti se v sistem NMP vključujejo v svojem domačem kraju in nudijo ukrepe prve pomoči ter izvajajo temeljne postopke oživljanja z uporabo AED do prihoda ekipe NMP. Namen magistrskega dela je predstaviti pomen vključevanja PPO v sistem NMP, raziskati njihovo vlogo v verigi preživetja in ugotoviti razlike v dostopnih časih njih in ekip NMP. Metodologija: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodologijo za opis raziskovalnega področja. V empiričnem delu pa smo uporabili kvantitativno raziskovalno metodologijo, kjer smo vključili vsa kardio-pulmonalna oživljanja (KPO) v letih 2014 in 2015 na območju Prehospitalne enote Maribor (PHE Maribor) in jih primerjali s tistimi KPO, kjer so bili aktivirani PPO. Pridobljene kvantitativne rezultate smo predstavili v obliki grafov in tabel, hipoteze pa potrdili z uporabo neparnega t-testa in univariatnega testa enega vzorca. Rezultati: V letih 2014 in 2015 je bilo na teritorialnem območju PHE Maribor opravljenih 178 intervencij, kjer je bilo potrebno KPO. Med temi 178 intervencijami so PPO izvajali KPO v 30 primerih (16,85 %). PPO so bili na zahtevo ekipe NMP aktivirani 85-krat. V 96,67 % sočasnih intervencij so bile ekipe PPO na kraju dogodka pred ekipami NMP, v povprečju 10,13 (± 6,63) minut (p < 0,001)! Povprečni dostopni čas ekip PPO od klica do prihoda je med vsemi aktivacijami bil 9,26 (± 5,18) minut, medtem ko so ekipe NMP od klica do prihoda na te iste intervencije v povprečju potrebovale 19,33 (± 7,78) minut. PPO so bili na kraju dogodka v povprečju 5,29 (± 4,42) minut po alarmiranju, najpogosteje pa v drugi minuti. Med pričakovanimi in dejanskimi dostopnimi časi PPO ni statistično pomembnih razlik (p = 0,541). Razprava in sklep: Številne raziskave v tujini in nekatere tudi pri nas so v preteklosti že pokazale, da zgolj nameščanje AED na javnih mestih ni in ne bo izboljšalo možnosti preživetja bolnikov, ki so doživeli SZIB, saj se v danem trenutku očividci dogodka redko spomnijo nanj, še redkeje pa ga tudi uporabijo. Prav tako kratkoročno ne moremo pričakovati izboljšanja možnosti preživetja z novostmi na področju oživljanja ali z agresivnejšo obravnavo bolnikov s SZIB s strani ekip NMP, saj je največji sovražnik preživetja bolnikov s SZIB dostopni čas. Glede na naše ugotovitve bi bilo smiselno, da se takšen ali podoben sistem vključevanja PPO v sistem NMP uvede po celotni državi. Nadzor nad njim naj ima Ministrstvo za zdravje, za vključevanje PPO v sistem NMP, njihovo izobraževanje in opremljenost pa naj skrbi lokalna služba NMP.
Ključne besede: prvi posredovalci, laični očividci, defibrilacija, srčni zastoj izven bolnišnice, nujna medicinska pomoč, reševalci, gasilci, prva pomoč
Objavljeno v DKUM: 10.10.2016; Ogledov: 3488; Prenosov: 620
Celotno besedilo (1,26 MB)

Opis: Sicer je dejavnikov, ki vplivajo na spomin veliko več, vendar je diplomsko delo predvsem osredotočeno na vpliv pozornosti. V teoretičnemu delu so opisane vrste spomina za lažje razumevanje, kako se informacije vkodirajo v spomin ter spominske napake za boljše razumevanje nezanesljivosti spomina. Opisani pa so tudi drugi dejavniki, ki vplivajo na spomin. Tako zunanji, kot so čistost zaznav ter čas trajanja dogodka, kot tudi notranji, kot so razlike med spoloma, starost, čustva in stres ter sugestivnost. Poudarjena je pomembnost pravilnega izpraševanja prič in pa tudi napake, ki jih delajo preiskovalci. Pri empiričnem delu diplomskega dela je predstavljen predvsem vpliv pozornosti na spomin dijakov, starih med 16 in 18 let. Dijaki so si ogledali videoposnetek kaznivega dejanja, vloma v avtomobil in kraje torbice. Nato so dijaki odgovarjali na vprašalnik. Dijaki so bili razdeljeni v štiri skupine, v vsaki pa so bile okoliščine drugačne. Dve skupini sta vedeli, da morata biti pozorni in da bosta na koncu morali odgovarjati na vprašalnik, dve pa ne. Od teh je bila ena skupina zmotena s trkom na vrata. Rezultati kažejo, da je vpliv pozornosti na spomin zelo močen, saj so udeleženci tistih dveh skupin, ki so vedeli, da morajo biti pozorni, navedli več pravilnih podrobnosti, kot udeleženci tistih dveh skupin, ki niso vedeli, da morajo biti pozorni. Vpliv trka na vrata pa ni dovolj prepričljiv v tej raziskavi, predvsem zaradi premajhnega vzorca in drugih zunanjih vplivov, ki so bili nepredvideni in zelo težko nadzorovani. Tako so tudi vplivali na rezultate te raziskave in na spomin dijakov, s tem pa tudi na postavljene hipoteze.
Ključne besede: spomin, spominske zmote, pozornost, očividci, pričanje, vprašalniki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.11.2014; Ogledov: 1633; Prenosov: 156
Celotno besedilo (934,64 KB)

Opis: V diplomskem delu smo raziskali uporabo avtomatskih defibrilatorjev (AED) na javnih krajih s strani očividcev. Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi. Ugotavljamo, da so očividci v 20 primerih uporabili AED, pri tem je AED v šestih primerih priporočal in tudi sprožil električni sunek. Vzpostavili smo kontakt s šestimi očividci, ki so ga uporabili in opisali njihove izkušnje z uporabo AED-ja. Ugotavljamo, da intervjuvanci niso imeli težav pri vklopu aparata, niso imeli težav pri prilepljanju elektrod na prsni koš in niso imeli težav pri izbiri pravilnega mesta za prilepitev elektrod. Prav tako niso imeli težav s sledenjem navodil katere jim je podajal AED in niso oklevali, ko jim je AED svetoval sprožitev električnega sunka. Zabeležena je samo ena zloraba AED. V Sloveniji ni uradne baze o nameščenosti AED-jev, dispečerstvo večinoma nima podatkov o nameščenosti AED-jev in ljudi ne usmerjajo k uporabi. Potrebna bi bila sistemska ureditev tega področja. Nekaj uporab AED-jev je bilo na javnih prireditvah, zato predlagamo, da bi se v času prireditve AED prinesel iz najbližje lokacije na samo prireditev.
Ključne besede: avtomatski zunanji defibrilator, temeljni postopki oživljanja, očividci.
Objavljeno v DKUM: 20.09.2012; Ogledov: 2475; Prenosov: 296
Celotno besedilo (823,82 KB)