| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Numerična analiza toka tekočine v vtočnem bazenu vertikalnih črpalk
Aljaž Škerlavaj, 2011, doktorska disertacija

Opis: Napovedovanje lokacije in intenzitete podvodnih in površinskih vrtincev je zelo pomembno v postopku načrtovanja vtočnih bazenov vertikalnih črpalk, kot na primer v nekaterih sistemih jedrskih elektrarn (v obratovalnih ali nezgodnih stanjih) ali v namakalnih sistemih. Močni podvodni ali površinski vrtinci so nezaželeni zaradi morebitne kavitacije, neenakomernega natoka vode na rotor in sesanja plavin ali zraka z vodne gladine, kar lahko poslabša delovanje črpalke ali celo povzroči njeno odpoved. Lokacijo in intenziteto vrtincev v črpalnih bazenih se navadno ugotavlja eksperimentalno na pomanjšanih modelih vtočnih bazenov. Ker je izdelava modelov in eksperimentalno testiranje drago, lahko pričakujemo, da bodo v prihodnosti numerični izračuni pomagali pri izvedbi eksperimentalnih testov ali pa jih celo nadomestili. V doktorski disertaciji smo testirali možnost napovedovanja toka tekočine v vtočnih bazenih z numeričnim izračunom. Na podlagi primerjave enofaznih numeričnih izračunov in eksperimentalnih podatkov smo iskali primeren turbulentni model za takšen tok tekočine. Primerjava je bila izvedena v treh korakih. V prvem delu doktorske disertacije smo obravnavali numerični izračun talnega vrtinca v vtočnem bazenu. V drugem delu disertacije smo izvedli numerični izračun površinskega vrtinca. Odkrili smo, da je najprimernejši turbulentni model za simulacijo talnega in tudi površinskega vrtinca model prilagodljivih skal velikosti (SAS) s korekcijo ukrivljenosti (CC). V drugem delu disertacije smo določali dolžino zračnega jedra površinskih vrtincev na osnovi predpostavke o Burgersovem tipu vrtinca. V tretjem delu disertacije smo uporabili model SAS-CC za numerični izračun laboratorijskega modela vtočnega bazena. Na podlagi primerjave z eksperimentalnimi rezultati glede oblike površinskih vrtincev in napovedanega sesanja zraka z vodne gladine smo potrdili, da je model SAS-CC primerna izbira za numerične izračune vtočnih bazenov.
Ključne besede: turbulentni model, simulacija, numerični izračun, talni vrtinec, površinski vrtinec, črpalni bazen, SAS, LES, SST, korekcija ukrivljenosti, sesanje zraka
Objavljeno: 23.12.2011; Ogledov: 1963; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (15,75 MB)

7.
Eksperimentalna in numerična raziskava tokovnih pojavov v aksialnem ventilatorju
Matej Fike, 2013, doktorska disertacija

Opis: Aksialni ventilatorji so zasnovani tako, da delujejo v stabilnem področju dušilne krivulje. Prostorske oziroma druge omejitve lahko povzročijo, da delovanje ventilatorja preide iz stabilnega v nestabilno področje, kjer se razvijejo kompleksni 3D časovno odvisni tokovni pojavi, ki negativno vplivajo na karakteristiko ventilatorja. Da bi razumeli kompleksne pojave v medlopatičnem kanalu ventilatorja, je bila najprej narejena eksperimentalna in numerična analiza toka okoli osamljenega krila. V nadaljevanju je predstavljena eksperimentalna in numerična raziskava tokovnih pojavov v aksialnem ventilatorju s poudarkom na nestacionarnem delovanju. V okvirju eksperimentalne raziskave je bila posneta dušilna krivulja, ki je bila razdeljena na stabilni in nestabilni del. S PIV merilno metodo so bila posneta tokovna polja pred rotorjem ventilatorja in v medlopatičnem prostoru v različnih delovnih točkah. Raziskovanje je usmerjeno v analizo vrtečega zastoja, ki se razvije pri prehodu iz stabilnega v nestabilno delovanje. Razvita je bila metoda rekonstrukcije vrtečega zastoja, s katero je bila v izbranih delovnih točkah opravljena rekonstrukcija vrtečega zastoja pred rotorjem in v medlopatičnem kanalu. Prav tako je bil izračunan delež povratnega toka v medlopatičnem kanalu. Rezultati meritev, integralni in lokalni, so bili primerjani z rezultati numeričnih simulacij. Izvedene so bile stacionarne in časovno odvisne simulacije z uporabljenima k-ε in SST turbulentnima modeloma. Stabilni del dušilne krivulje je bil primerjan z rezultati stacionarnih simulacij, nestabilni del pa s časovno odvisnimi simulacijami. Ugotovljeno je bilo, da stacionarne simulacije dobro napovejo časovno povprečena tokovna polja in potek stabilnega dela dušilne krivulje. Časovno odvisne simulacije z uporabljenima k-ε in SST turbulentnima modeloma slabo napovejo potek nestabilnega dela dušilne krivulje. Oba omenjena turbulentna modela uspeta napovedati pojav vrtečega zastoja, ne uspeta pa napovedati časovno odvisnega tokovnega polja v primeru osamljenega krila kot tudi v primeru ventilatorja.
Ključne besede: osamljeno krilo, aksialni ventilator, vrteči zastoj, PIV, numerični izračun
Objavljeno: 18.03.2013; Ogledov: 1719; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (32,12 MB)

8.
Numerična simulacija procesa zgorevanja v dizelskem motorju ob uporabi različnih modelov zgorevanja
Jan Šimić, 2014, diplomsko delo

Opis: Numerične simulacije nam lahko skrajšajo potreben čas za razvoj novega motorja ter zmanjšajo potrebno število eksperimentalnih testiranj. V predstavljenem diplomskem delu so bili testirani štirje matematični modeli (Vibe, 2-conski Vibe, Woschni/Anisits in AVL/MCC) za popis razmer zgorevanja v avtobusnem dizelskem motorju MAN. Dobljeni rezultati (numerične simulacije, tlak v valju motorja, sproščena toplota pri zgorevanju, moč in navor motorja ter specifična poraba goriva) so bili primerjani z eksperimentom. Na osnovi analize in primerjave dobljenih rezultatov je ugotovljeno, da veliko vlogo igrajo nastavitveni parametri v posameznih modelih in da je treba poiskati njihove optimalne vrednosti. Z optimalno izbranimi vrednostmi nastavitvenih parametrov je bilo doseženo najboljše ujemanje numeričnih rezultatov z eksperimentom z modelom AVL/MCC.
Ključne besede: Modeli zgorevanja, dizelski motorji, programski paket BOOST, karakteristike motorja, numerični izračun.
Objavljeno: 15.10.2014; Ogledov: 615; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

9.
3D PREDSTAVITVE ELEKTROMAGNETNEGA SEVANJA NADZEMNIH VODOV
Marko Munda, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi so prikazane različne 3D predstavitve elektromagnetnega sevanja nadzemnih vodov, da bo le–to razumljivo čim širšemu krogu ljudi, ki niso eksperti za tovrstno področje. Poudarek je na izpostavljenosti ljudi vplivom elektromagnetnega sevanja, zato smo naredili poenostavljen numerični model človeka in ga umestili pod daljnovod. Vse predstavitve elektromagnetnega sevanja so narejene na podlagi rezultatov numeričnih izračunov v programskem orodju EleFAnT. Za numerični izračun, ki temelji na metodi končnih elementov, je uporabljen 3D model 400 kV daljnovoda. Poleg 3D predstavitve v obliki animacij in prostorskih slik, so prikazane tudi klasične predstavitve polja v postprocesorju numeričnega programa.
Ključne besede: 400 kV daljnovod, električno polje, magnetno polje, numerični izračun, 3D predstavitve
Objavljeno: 22.05.2015; Ogledov: 742; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (3,62 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici