1. Prepoznavanje motenj srčnega ritma na terenu, brez prisotnosti zdravnikaŠpela Ribnikar, 2020, magistrsko delo Opis: Uvod: Motnje srčnega ritma so pogost zdravstveni problem v današnji družbi. Zaradi novega pravilnika Nujne medicinske pomoči in enotne dispečerske službe zdravstva se bodo z njimi pogosteje srečevali tudi zdravstveni reševalci na terenu kot ekipa v nujnem reševalnem vozilu, ki ne predvideva prisotnosti zdravnika.
Metode: V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki smo jo opravili na 10 reševalnih postajah v Sloveniji s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz 12 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 142 reševalcev iz zdravstva. Raziskava je trajala od januarja 2018 do aprila 2018.
Rezultati: Ugotovili smo, da večina reševalcev prepozna najpogostejše nevarne motnje ritma in bi jih tudi ustrezno zdravila, slabše pa nekatere bradikardne motnje srčnega ritma, ter da imajo reševalci z najmanj delovne dobe in reševalci z največ delovne dobe največ znanja o prepoznavi nevarnih motenj ritma.
Razprava in sklep: Z raziskavo smo potrdili hipotezo, da imajo reševalci dovolj znanja, da lahko samostojno začnejo zdraviti nevarno motnjo ritma, vendar bi bilo treba njihovo znanje na nekaterih področjih nadgraditi.
Ključne besede: motnje ritma, zdravstveni reševalec, nujna medicinska pomoč, nujni ukrepi, oživljanje
Objavljeno v DKUM: 10.07.2020; Ogledov: 1269; Prenosov: 249
 Celotno besedilo (3,08 MB) |
2. Ukrepi zdravstveno negovalnega kadra ob motnjah srčnega ritmaLucija Potnik, 2012, diplomsko delo Opis: Motnje srčnega ritma so eden večjih problemov sodobne kardiologije, zato ker se pogosto pojavljajo pri najrazličnejših boleznih srca in pa zato, ker njihovo zdravljenje še zdaleč ni povsem zadovoljivo in rešeno. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili anatomijo in fiziologijo srca, opisali najpogostejše prekatne in nadprekatne motnje srčnega ritma, kjer smo pri vsaki motnji prikazali tudi EKG posnetek. Opisali smo diagnostične postopke pri ugotavljanju motenj ritma in metode zdravljenja le teh. Predstavili smo tudi algoritme temeljnih in dodatnih postopkov oživljanja odraslih. V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki smo jo opravili v UKC Maribor s pomočjo anketnega vprašalnika. Vprašalnik je bil sestavljen iz 25 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 50 članov negovalnega kadra. Raziskava je bila izvedena meseca marca 2012. Ugotovili smo, da zdravstveno osebje kar dobro pozna nevarne motnje srčnega ritma in tudi pravilne ukrepe. Na podlagi raziskave smo ugotovili, da člani negovalnega tima ob oživljanju izvajajo tudi določene ukrepe, za katere niso usposobljeni, vendar si dodatnih kompetenc na tem področju ne želijo. Medicinske sestre na različnih področjih dela potrebujejo še dodatna znanja o vzrokih nastanka motenj ritma ter o pravilnih, nujnih ukrepih. Naše mnenje je, da se takšno znanje zagotovi le z nenehnim izobraževanjem in izpopolnjevanjem na tem področju, ki zajema pravočasno prepoznavo in obravnavo pacientov v srčnem zastoju.
Ključne besede: motnje srčnega ritma, nujni ukrepi, medicinska sestra, oživljanje, supraglotični pripomočki, življenjsko ogrožajoče motnje srčnega ritma
Objavljeno v DKUM: 04.07.2012; Ogledov: 3020; Prenosov: 535
Celotno besedilo (3,10 MB) |
3. Nujni ukrepi ob akutnem nastanku dihalne stiskeTadej Jerebic, 2011, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Akutna dihalna stiska spada med stanja, katera lahko v trenutku ogrozijo naše življenje. Zanjo je značilen hiter nastanek, kar pa posledično pripelje do stanja, ko je bolnik vitalno ogrožen. V tem primeru so potrebni hitri in pravilni ukrepi zdravstvenih delavcev. Nujne ukrepe moramo poznati vsi, da lahko ob pojavu akutne dihalne stiske pravilno in kvalitetno ukrepamo. V diplomskem delu predstavljamo najpogostejše vzroke za nastanek akutne dihalne stiske, kot so astma, tujek, kronična obstruktivna pljučna bolezen in pljučni edem. Predstavili smo pravilne nujne ukrepe, s katerimi dihalno stisko preprečimo in s tem rešimo življenje bolniku. Metodologija raziskovanja. V diplomski nalogi smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja, z uporabo delno strukturiranega vprašalnika. Raziskavo smo izvedli v Domu starejših občanov Tezno in Univerzitetnem kliničnem centru Maribor; oddelku za pljučne bolezni. Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz 22 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 50 članov negovalnega tima. Raziskava je bila izvedena meseca maja 2011. Rezultati. Po rezultatih raziskave smo prišli do ugotovitve, da se večina anketiranih z akutno dihalno stisko sreča večkrat tedensko. Iz raziskave smo ugotovili, da stopnja izobrazbe ne vpliva na ozaveščenost o nujnih ukrepih. Razvidno je tudi, da bi v primeru akutne dihalne stiske večina anketiranih pravilno ukrepala. Sklep. Diplomirane medicinske sestre / diplomirani zdravstveniki na različnih področjih dela potrebujejo ustrezno znanje o vzrokih nastanka dihalne stiske ter o pravilnih, nujnih ukrepih. Naše mnenje je, da se takšno znanje lahko zagotovi le z nenehnim izobraževanjem in izpopolnjevanjem na področju, ki zajema pravočasno prepoznavo in obravnavo življenjsko ogroženega bolnika z dihalno stisko.
Ključne besede: Ključne besede: akutna dihalna stiska, nujni ukrepi, astma, tujek, pljučni edem, KOPB.
Objavljeno v DKUM: 27.09.2011; Ogledov: 3816; Prenosov: 1033
Celotno besedilo (2,24 MB) |
4. VARSTVO KORISTI OTROK/UKREPI ZA VARSTVO KORISTI OTROKSaša Podbrežnik, 2010, diplomsko delo Opis: Korist otroka je osrednje načelo Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, veljavnega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter predloga Družinskega zakonika. Določa, da je potrebno v vseh dejavnostih v zvezi z otrokom upoštevati njegovo korist.
Ugotovitve prakse in spoznanja teorije kažejo, da so v vseh sestavnih delih Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pravne praznine in pomanjkljivosti, pa tudi določena neskladnost z novejšimi mednarodnimi akti, zato je potrebno, da se celovito uredi družinskopravna snov v novem predpisu- Družinskem zakoniku.
Predlagana pravna ureditev ukrepov države za varstvo koristi otrok temelji na načelu, da so za otrokovo vzgojo in varstvo odgovorni predvsem otrokovi starši in da mora otrok za poln in skladen razvoj svoje osebnosti odraščati v družinskem okolju. Zato daje poudarek preventivnim ukrepom in milejšim ukrepom, pri katerih otroka ni treba izločiti iz družine. Nova pravna ureditev ureja sistem nujnih ukrepov, začasnih odredb in ukrepov trajnejše narave, ureja enotne pogoje za izrekanje teh ukrepov, takojšnji sodni nadzor utemeljenosti izrečenega ukrepa in nenehno preverjanje, ali je izvajanje ukrepa za varstvo koristi otroka še potrebno.
Pomembne novosti se nanašajo na skrbno ločitev pristojnosti sodišča od pristojnosti Centrov za socialno delo, pri izrekanju ukrepov za varstvo koristi otrok ter njihovo medsebojno sodelovanje.
Ključne besede: Otrokove pravice, korist otroka, roditeljska pravica, starševska pravica, Družinski zakonik, pravica otroka do posebnega varstva in skrbi, spoštovanje družinskega življenja, posegi države v družino, ogroženi otrok, ukrepi za varstvo koristi otrok, nujni ukrepi.
Objavljeno v DKUM: 08.09.2010; Ogledov: 5119; Prenosov: 749
Celotno besedilo (881,28 KB) |
