| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 84
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Prva pomoč laikov pred prihodom nujne medicinske pomoči
Maja Selič, 2021, diplomsko delo

Opis: Prva pomoč je oskrba, ki jo na kraju nesreče/dogodka dobi pacient/ponesrečenec. Traja vse do prihoda nujne medicinske pomoči, običajno pa je izvedena s pomočjo enostavnih pripomočkov ter improvizacije. Je življenjsko pomembna, saj pomaga zmanjšati število poškodb ter trpljenje pacienta/ponesrečenca, poleg tega pa izboljša verjetnost preživetja poškodovanca oziroma obolelega.
Ključne besede: prva pomoč, laiki, nujna medicinska pomoč
Objavljeno: 17.08.2021; Ogledov: 161; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (691,19 KB)

2.
Usposobljenost zdravstvenih delavcev o prepoznavanju simptomov akutne zastrupitve z nedovoljenimi drogami
Petra Rebernik, 2020, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Akutna zastrupitev z nedovoljenimi drogami je življenjsko ogrožajoče zdravstveno stanje, ki zahteva dobro poznavanje simptomov in temu primerno takojšnje ukrepanje. Zato je pomembno, da zdravstveni delavci hitro prepoznajo simptome in so dovolj dobro usposobljeni na tem področju. Raziskovalna metodologija: V teoretičnem delu diplomskega naloge smo uporabili opisno (deskriptivno) metodo dela. Predstavili smo najpogostejše nedovoljene droge, opisali simptome akutne zastrupitve z nedovoljenimi drogami ter navedli ukrepe prve in nujne medicinske pomoči. V raziskovalnem delu pa smo ugotavljali, kakšna je usposobljenost zdravstvenih delavcev za prepoznavanje simptomov akutne zastrupitve z nedovoljenimi drogami ter kakšno je njihovo poznavanje ukrepov prve in nujne medicinske pomoči. Rezultati: Ugotovili smo, da je po mnenju zdravstvenih delavcev prepoznavanje simptomov akutne zastrupitve z nedovoljenimi drogami odvisno predvsem od vrste droge, s katero se pacient zastrupi. Analizi zbranih podatkov je pokazala, da imajo zdravstveni delavci zadostno znanje o ukrepih prve pomoči in nujne medicinske pomoči pri akutni zastrupitvi z nedovoljenimi drogami ter da dodatnega izobraževanja ne potrebujejo Razprava in sklep: Menimo pa, da bi zdravstveni delavci morali pridobiti več znanja o tem, kako prepoznati simptome akutne zastrupitve z nedovoljenimi drogami.
Ključne besede: prepovedane droge, prva pomoč, nujna medicinska pomoč
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 163; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (688,83 KB)

3.
Znanje temeljnih postopkov oživljanja med zaposlenimi v nujni medicinski pomoči, zdravstvenimi delavci in laiki
Marjan Zupanič, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja poznavanje temeljnih postopkov oživljanja s poudarkom na poznavanju le-teh med zaposlenimi v nujni medicinski pomoči, ostalim zdravstvenim osebjem in laiki. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Kot merski instrument smo uporabili anketni vprašalnik. Hipoteze smo preverjali s pomočjo statističnega paketa SPSS V24. Ugotovili smo, da pri oceni skupnega poznavanja TPO med NMP, ostalim zdravstvenim osebjem in laiki ni statistično značilnih razlik. Razlike so se pokazale pri posameznih vprašanjih glede poznavanja nudenja TPO, kjer je bilo znanje laikov opazno slabše. Potrdili smo, da obstajajo statistično značilne razlike v poznavanju TPO za otroke od 1 do 8 let med laiki in ostalim zdravstvenim osebjem ter med NMP in ostalim zdravstvenim osebjem. Laiki so slabši poznavalci. Statistično značilne razlike pri razlogih za neudeležbo tečaja smo zaznali med laiki in ostalim zdravstvenim osebjem ter med NMP in laiki, in sicer pri nedostopnosti tečaja, lastnem nezanimanju in zadostnem znanju. Rezultati stroki sporočajo, kje so potrebne spremembe in opozarjajo na uvajanje tečajev, izobraževanj glede TPO med vse zaposlene v zdravstvu kakor tudi med vse ostalo prebivalstvo. Javnost se lahko iz vsebine naloge in rezultatov raziskave seznani s pravilnim TPO in tudi o nepravilnih pristopih pri TPO. Dobro znanje oživljanja danes ne pomeni dobrega znanja tudi v prihodnje, zato je ključno, da se to osvežuje.
Ključne besede: Oživljanje, znanje, zaposleni, nujna medicinska pomoč
Objavljeno: 10.02.2021; Ogledov: 199; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

4.
Ključni dejavniki oblikovanja učinkovitega in uspešnega organizacijskega modela nujne medicinske pomoči v sloveniji
Tatjana Kitić Jaklič, 2019, doktorska disertacija

Opis: Zdravstveni sistemi po vsem svetu so pred velikimi izzivi in težave, s katerimi se soočajo zdravstvene organizacije, niso od včeraj. Zdravstvo predstavlja enega od največjih sektorjev gospodarstva. Izdatki zanj pospešeno rastejo zaradi vplivov hitrega tehnološkega razvoja medicine, zviševanja zahtev uporabnikov zdravstvenih storitev, demografskih sprememb in številnih drugih sprememb okolja. Primarna zdravstvena dejavnost je prepoznana kot izredno pomembni del zdravstvenega sistema. Pomemben del primarnega zdravstvenega varstva pa je služba nujne medicinske pomoči (NMP). To je javna služba, ki opravlja medicinsko oskrbo nenadno obolelih ali poškodovanih oseb. V zadnjih dvajsetih letih raziskovalci iz večine razvitih držav poročajo o soočanju s trendom zviševanja števila obravnav v službah NMP predvsem na račun že omenjenih negativnih trendov, kar ima za posledico težnjo po reorganizaciji sistema NMP, čemur smo priča tudi v našem okolju. Sodobno in premišljeno zgrajen sistem NMP, še posebej tisti na predbolnišnični ravni, je pogoj za boljše izhode zdravljenja in nižje stroške zdravstvene obravnave v nadaljevanju oskrbe na vseh drugih ravneh zdravstvenega varstva. V tem raziskovalnem delu smo osredotočeni na analizo dejavnikov, ki vplivajo na organizacijski model NMP, kar je predpogoj za oblikovanje uspešne in učinkovite mreže NMP v naši državi. Doktorsko disertacijo smo razdelili na dva dela. V teoretičnem delu raziskave smo izvedli primerjalno analizo strokovne literature domačih in tujih avtorjev ter se oprli na osnovne značilnosti znanstvene deskripcije. Iskali in potrjevali smo povezave med njimi, jih medsebojno primerjali in ustrezno interpretirali. V drugem, empiričnem delu raziskave smo s pomočjo podatkov o številu opravljenih obravnav (ambulantnih pregledov, hišnih obiskov in nujnih intervencij) pridobili vpogled v učinkovitost trenutnega organizacijskega modela NMP na področju Gorenjske. Na osnovi vsebinske analize področja dela, analize demografskih in drugih kazalnikov za proučevano območje ter analize števila in profila zaposlenih smo definirali strukturno razsežnost organizacijskega modela, in sicer tako za gorenjsko regijo kakor tudi za primerljive enote NMP dveh drugih regij v Republiki Sloveniji. Procesno razsežnost organizacijskega modela smo analizirali z uporabo tehnike intervjuja nadrejenih v službi NMP in ocenili pomembnost posameznih procesov v službi NMP. S pomočjo anketnega vprašalnika smo opredelili stopnjo zadovoljstva zaposlenih v službi NMP s svojim delom, kar smo nadgradili z definiranjem organizacijske kulture v tej službi, in opredelili stopnjo zadovoljstva pacientov. Na osnovi časovne vrste podatkov v preteklem desetletnem obdobju o številu obravnav v službi NMP na področju gorenjske regije smo oblikovali napoved trendov za posamezno vrsto obravnav (to je število ambulantnih pregledov, hišnih obiskov, nujnih intervencij) za prihodnje petletno obdobje. Z analizo finančnih kazalnikov in kazalnika kadrovskih virov smo analizirali učinkovitost organizacijskega modela službe NMP. Najpomembnejši teoretični prispevek doktorske disertacije je v proučevanju in identifikaciji ključnih dejavnikov, ki vplivajo na oblikovanje organizacijskega modela NMP. S tem delom smo prispevali teoretično spoznanje na področju oblikovanja organizacijskega modela službe NMP. Teoretična vrednost doktorske disertacije je torej predvsem v prikazu empirične povezanosti med vsemi razsežnostmi organizacije ter dejavniki učinkovitosti in uspešnosti organizacijskega modela. Na osnovi novih teoretičnih spoznanj smo oblikovali temeljna načela za oblikovanje učinkovitega in uspešnega organizacijskega modela NMP. Predstavljen je sodoben organizacijski model NMP, ki bo snovalcem politike zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji pomagal izboljšati organiziranost NMP na področju celotne države.
Ključne besede: organizacija, management v zdravstvu, zdravstveni sistem, nujna medicinska pomoči, kakovost v zdravstvu, kazalniki kakovosti
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 174; Prenosov: 0

5.
Kakovost in varnost predaje življenjsko ogroženega pacienta med ekipo nujne medicinske pomoči in urgentnim centrom
Blaž Ciglar, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvod: Proces predaje življenjsko ogroženega pacienta med ekipo nujne medicinske pomoči in urgentnim centrom je ključnega pomena za zagotavljanje kakovosti in varnosti zdravstvene oskrbe in mora vsebovati vse aktivnosti za usklajevanje med zdravstvenimi delavci ter kontinuirano oskrbo življenjsko ogroženega pacienta. Namen je bil raziskati proces predaje življenjsko ogroženega pacienta med ekipo nujne medicinske pomoči in urgentnim centrom. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija, kot raziskovalni instrument je bil uporabljen anketni vprašalnik. Vzorec je bil namenski, sodelovalo je 63 zaposlenih v nujni medicinski pomoči iz treh Zdravstvenih domov ter 71 zaposlenih iz dveh Urgentnih centrov. Obdelava podatkov je bila izvedena na podlagi opisne statistike, Kruskal-Wallisovega testa in Mann-Whitney U testa. Rezultati: Podatki o izmerjenih vitalnih funkcijah predstavljajo najpomembnejše podatke v procesu predaje življenjsko ogroženega pacienta za zaposlene v nujni medicinski pomoči v 63,5 % in za zaposlene v urgentnih centrih v 67,7 %. 87,3 % zaposlenih v nujni medicinski pomoči in 87,2 % zaposlenih v urgentnih centrih ne pozna nobenega pripomočka za strukturirano predajo življenjsko ogroženega pacienta. Med zaposlenimi v nujni medicinski pomoči in zaposlenimi v urgentnih centrih ni bila ugotovljena statistično pomembna razlika (U = 2049,500; p = 0,375) v oceni potrebe po uvedbi strukturirane predaje. Razprava in sklep: Kakovost procesa predaje življenjsko ogroženega pacienta med ekipo nujne medicinske pomoči in urgentnim centrom je začetni kazalnik kakovosti in varnosti obravnave pacienta, ki ima vpliv na vse nadaljnje obravnave. Za razvoj omenjenega procesa je ključnega pomena njegovo raziskovanje in uvedba standardizacije.
Ključne besede: predaja pacienta, prehospital, nujna medicinska pomoč, urgentni center, komunikacija
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 226; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (918,56 KB)

6.
Znanje prve pomoči študentov pedagoške smeri
Sandra Bedeković, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Poškodbe in nesreče so vodilni vzrok smrti otrok po celem svetu. Otroci in učitelji večino svojega časa preživijo v šolskem okolju, kar pomeni, da obstaja velika verjetnost za poškodbe ali nenadne bolezni, ki zahtevajo nudenje prve pomoči. Žal je veliko študij ugotovilo, da je znanje učiteljev na področju prve pomoči zelo nizko. V zaključnem delu želimo ugotoviti, kakšno je znanje prve pomoči študentov zaključnih letnikov pedagoške smeri. Metode: Podatke za empirični del raziskave smo pridobili z anketiranjem študentov 4. letnika Pedagoške fakultete v Mariboru in Pedagoške fakultete v Ljubljani, smer Razredni pouk. Podatke smo zbrali, analizirali, opisali in prikazali s pomočjo grafov. Uporabili smo deskriptivno statistično metodo analize podatkov. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 45 anketirancev. Anketirani so pokazali slabo znanje prve pomoči. Najmanj znanja so pokazali s področja temeljnih postopkov oživljanja (13 %) in s področja imobilizacije zloma (24 %). 64 % anketiranih meni, da je njihovo znanje pomanjkljivo in prve pomoči ne bi mogli uspešno nuditi. Razprava in sklep: Znanje prve pomoči študentov pedagoške smeri ob zaključku študija je slabo. Ker imajo zelo slabo znanje iz temeljnih postopkov oživljanja in o svojem znanju prve pomoči niso prepričani, predlagamo nekajurno izobraževanje iz nudenja prve pomoči otroku v sklopu študija.
Ključne besede: prva pomoč, šola, znanje, učitelji, nujna stanja
Objavljeno: 30.10.2020; Ogledov: 211; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

7.
Uporaba intraosalnega pristopa pri otrocih v nujni medicinski pomoči
Lars Somi, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Pri obravnavi kritično bolnih otrok v nujni medicinski pomoči je ena najpomembnejših intervencij vzpostavitev žilnega dostopa. Ker je vstavitev intravenske kanile velikokrat zelo otežena ali celo nemogoča, morajo zdravstveni delavci imeti potrebno znanje in izkušnje, da v takih primerih uporabijo intraosalni pristop. Namen diplomskega dela je raziskati znanje zaposlenih v nujni medicinski pomoči glede uporabe intraosalnega pristopa pri otrocih in v kolikšni meri ga uporabljajo. Metode: Za pripravo teoretičnih izhodišč smo pregledali domačo in tujo strokovno literaturo. Pri empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja in deduktivni pristop. Instrument raziskovanja je bil anketni vprašalnik zaprtega tipa. Anketirali smo 33 zaposlenih s področja zdravstvene nege, ki delujejo v predbolnišnični nujni medicinski pomoči. Rezultati: Ugotovili smo, da zaposleni v predbolnišnični nujni medicinski pomoči uporabe intraosalnega pristopa pri otrocih ne poznajo dovolj dobro. Tudi sami so ocenili, da imajo premalo znanja in praktičnih veščin. Največje vrzeli v znanju smo ugotovili pri poznavanju nekaterih absolutnih kontraindikacij, zapletov in možnosti uporabe. Le dobra tretjina vključenih je pravilno izbralo mesto nastavitve. Večina jih večkrat poizkuša z vstavljanjem intravenske kanile tudi pri življenjsko ogroženih otrocih, kot pa se odloča za zgodnjo uporabo intraosalnega pristopa. Razprava in sklep: Zaposleni v nujni medicinski pomoči bi morali imeti ustrezno znanje in veščine glede intraosalnega pristopa, saj se med delom srečujejo tudi s primeri otežene ali nemogoče vstavitve intravenske kanile pri življenjsko ogroženih otrocih. Tu je njihovo znanje lahko odločilno, zato bi ga morali redno nadgrajevati.
Ključne besede: intraosalni pristop, otroci, nujna medicinska pomoč, znanje, urgentna stanja v pediatriji
Objavljeno: 30.10.2020; Ogledov: 205; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

8.
Analgezija v predbolnišničnem okolju
Matej Ploder, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvod: Bolečina je eden izmed najpogostejših vzrokov, zaradi katerih se ljudje zatekajo po nujno medicinsko pomoč. Analgezija v predbolnišničnem okolju ima velik pomen. Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali je bolečina prepoznana ter kako dobro in na kakšen način je zdravljena. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom literature. Instrument zbiranja podatkov so bili pregledani protokoli nujne intervencije (PNI). Pridobljene podatke smo obdelali z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike. Za obdelavo smo uporabili programsko orodje SPSS (IBM SPSS Statistics 21) in Microsoft Office Excel 2015. Rezultati: Študija je zajemala vsebino oz. pregled 100 protokolov nujne intervencije (PNI). Povprečna starost pacientov je bila pri moških 57,61 leta in pri ženskah 65,12 leta. V raziskavi smo obravnavali 42 poškodb in 58 bolezenskih stanj. Podatki kažejo, da je bila povprečna vrednost bolečine, ki so jo pacienti izrazili ob prihodu ekipe NMP, 5,59 po VAS-lestvici. Povprečna vrednost bolečine po aplikaciji NSAID, opioidnega analgetika ali kombinaciji obeh pa je znašala 2,33 po VAS, kar pomeni, da se je bolečina povprečno zmanjšala za 58,31 %. V raziskavi smo ugotovili, da je bil najpogosteje apliciran NSAID natrijev metamizolat v odmerku 2,5 g, v kategoriji opioidnih analgetikov je bil najpogosteje apliciran tramadol v odmerku 100 mg. V 29 primerih smo uporabili kombinacijo NSAID in opioidnega analgetika, najpogosteje natrijev metamizolat v kombinaciji s tramadolom. Interpretacija in zaključek: Podatki v raziskavi kažejo, da je bila bolečina vedno zdravljena in prepoznana. Izbrana analgezija je bila ustrezna, kar se je izkazalo po pacientovih izražanjih bolečine po VAS (vizualna/verbalna analogna skala).
Ključne besede: bolečina, analgetiki, NSAID, opioidi, vizualna/verbalna analogna skala, prehospitalna enota, protokoli, nujna intervencija
Objavljeno: 24.07.2020; Ogledov: 253; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (847,99 KB)

9.
Prepoznavanje motenj srčnega ritma na terenu, brez prisotnosti zdravnika
Špela Ribnikar, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvod: Motnje srčnega ritma so pogost zdravstveni problem v današnji družbi. Zaradi novega pravilnika Nujne medicinske pomoči in enotne dispečerske službe zdravstva se bodo z njimi pogosteje srečevali tudi zdravstveni reševalci na terenu kot ekipa v nujnem reševalnem vozilu, ki ne predvideva prisotnosti zdravnika. Metode: V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki smo jo opravili na 10 reševalnih postajah v Sloveniji s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz 12 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 142 reševalcev iz zdravstva. Raziskava je trajala od januarja 2018 do aprila 2018. Rezultati: Ugotovili smo, da večina reševalcev prepozna najpogostejše nevarne motnje ritma in bi jih tudi ustrezno zdravila, slabše pa nekatere bradikardne motnje srčnega ritma, ter da imajo reševalci z najmanj delovne dobe in reševalci z največ delovne dobe največ znanja o prepoznavi nevarnih motenj ritma. Razprava in sklep: Z raziskavo smo potrdili hipotezo, da imajo reševalci dovolj znanja, da lahko samostojno začnejo zdraviti nevarno motnjo ritma, vendar bi bilo treba njihovo znanje na nekaterih področjih nadgraditi.
Ključne besede: motnje ritma, zdravstveni reševalec, nujna medicinska pomoč, nujni ukrepi, oživljanje
Objavljeno: 10.07.2020; Ogledov: 375; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (3,08 MB)

10.
Strukturiranje vodene razprave za enote nujne medicinske pomoči
Jernej Jeromel, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvod: Vodena razprava v delovnem procesu omogoča refleksijo opravljenega dela strmi h konstantnem izboljševanju dela, znanju, prepoznavi napak ter s tem k napredku posameznika kot tudi ekipe, hkrati pa deluje tudi razbremenilno v psihološkem smislu. Namen magistrskega dela je bil strukturirati vodeno razpravo za enote nujne medicinske pomoči (NMP). Metode: Strukturirali smo vodeno razpravo za enote NMP, razvili protokol vodene razprave, preverili njegovo ustreznost ter strukturo vodene razprave uporabili v kliničnem okolju. Rezultati: Predstavili smo preliminarno strukturo vodene razprave v obliki protokola vodene razprave, sledilo je poglavje o preverjanju ustreznosti preliminarne strukture in nato izboljšana in končna struktura vodene razprave. Sledila je uporaba strukturirane vodene razprave v kliničnem okolju, njena analiza ter predlogi izboljšav. Razprava in sklep: Ugotovljeno je bilo, da strukturirana vodena razprava omogoča udeležencem, da po intervenciji sistematično analizirajo opravljeno delo, miselne procese in čustveni status z namenom izboljšati uspešnost ekipe na prihodnjih intervencijah in razbremeniti stresni odziv posameznika po zahtevnejših intervencijah, ter da pripomore k prepoznavi pomanjkljivosti pri delu.
Ključne besede: struktura, simulacije, vodena razprava, protokol vodene razprave, preverjanje ustreznosti, nujna medicinska pomoč.
Objavljeno: 10.07.2020; Ogledov: 440; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici