| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 72
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga medicinske sestre pri triaži pacientov v splošni nujni medicinski pomoči
Cecilija Hlačer, 2009, diplomsko delo

Opis: V prvem delu smo predstavili organizacijo službe nujne medicinske pomoči (NMP) ter pravne osnove za organizacijo in izvajanje le-te. Ambulanta zagotavlja neprekinjeno zdravstveno dejavnost na nivoju osnovne zdravstvene službe v času, ko redne ambulante ne delajo, izjemoma pa tudi izven tega časa, če pacientov izbrani zdravnik ni dosegljiv, bolezen ali poškodba pa je takšna, da mora biti oskrbljena še isti dan. Triaža je ena pomembnejših in zahtevnejših nalog medicinske sestre v ambulanti NMP, saj je v večini primerov prav medicinska sestra tista, ki prva stopi v kontakt s pacientom. Predstavili smo nekaj najpogostejših nujnih zdravstvenih stanj, s katerimi se medicinske sestre srečujejo v ambulanti NMP. Raziskava je potekala na dva načina. V prvem delu raziskave, kjer nas je zanimal vzrok obiska ambulante NMP, smo podatke dobili iz zapisov v ambulantno knjigo. V drugem delu, ki je potekal v obliki ankete prehospitalnih enot (PHE) v Sloveniji, pa nas je zanimalo, kdo od zaposlenih opravlja triažo, kako pridobivajo dodatna znanja iz nujnih stanj in katere ukrepe bi izvajali pri življenjsko ogroženih pacientih. V prvem delu je raziskava pokazala, da so infekcije vodilni razlog obiska, sledijo poškodbe, patologija ostalih organskih sistemov je bistveno redkejša. V drugem delu raziskave smo ugotovili, da se zaposleni v zdravstveni negi redno izobražujejo in si želijo kontinuiranega izobraževanja, pri svojem delu pa večkrat prekoračijo kompetence. Pri anketi je sodelovalo 149 anketirancev iz devetih od enajstih PHE in iz treh od štirih C enot. Na koncu smo vse podatke analizirali s programom Microsoft Office Excel in prikazali z grafikoni.
Ključne besede: Ključne besede: triaža, medicinska sestra, nujna medicinska pomoč, nujna stanja.
Objavljeno: 27.03.2009; Ogledov: 5383; Prenosov: 1566
.pdf Celotno besedilo (6,55 MB)

2.
Vloga diplomiranega zdravstvenika v službi helikopterske nujne medicinske pomoči
Igor Vrandečič, 2009, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji se je leta 2003 začel poskusno izvajati projekt Helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP). Namen diplomske naloge je bil predstaviti službo HNMP in vlogo, ki jo ima diplomirani zdravstvenik - reševalec. V nalogi je opravljen pregled nekaterih enot, ki izvajajo helikoptersko nujno medicinsko pomoč v Evropi. Glavni cilj diplomske naloge je bil prikaz specifičnosti dela diplomiranega zdravstvenika - reševalca. Ob tem je prikazana evalvacija dela HNMP v obdobju od junija 2003 do decembra 2006 in primerjava slovenske HNMP z nekaterimi referenčnimi službami v Evropi ter rezultati začetkov rednega dela HNMP. Za potrebe pisanja diplomske naloge smo si pridobili podatke o delovanju nekaterih tovrstnih služb v Evropi. Uporabljena je metoda retrospektivne študije podatkov o opravljenem delu projekta HNMP v Sloveniji. Dobljeni podatki so statistično obdelani s pomočjo računalniškega programa (Excel, SPSS) in so ustrezno interpretirani. Rezultati kažejo, da je diplomiran zdravstvenik eden izmed trdnih členov zdravstvenega tima, ki sodeluje v enoti HNMP in ima bistveno vlogo pri izvajanju postopkov zdravstvene nege kot tudi pri izvajanju medicinsko tehničnih posegih po naročilu zdravnika. Diplomsko delo dokazuje smiselnost rednega delovanja enote HNMP, na to kaže naraščanje prevozov in nepokritost nekaterih območij v Sloveniji z enoto HNMP. HNMP je skrajšala čas od trenutka nenadnega obolenja ali poškodbe do sprejema v bolnišnico, kar je še posebej pomembno pri stanjih, kjer odloča čas. Zaradi tega si NMP brez HNMP v Sloveniji ne znamo več predstavljati.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, helikopterska nujna medicinska pomoč, diplomirani zdravstvenik, urgentna medicina, bolnik, urgentna zdravstvena nega.
Objavljeno: 30.04.2009; Ogledov: 3263; Prenosov: 479
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

3.
Uporaba tehnologije hiperbarične oksigenacije v nujnih stanjih
Karmen Virk, 2009, diplomsko delo

Opis: Tehnologija hiperbarične oksigenacije (HBO) je vedno bolj uporabljena za zdravljenje najrazličnejših bolezenskih stanj. S tovrstno tehnologijo se lahko srečamo tudi v slovenskem prostoru. Tako smo v diplomski nalogi predstavili uporabnost tehnologije HBO v nujnih stanjih. Opredelili smo smernice za izvajanje zdravstvene nege pri pacientu, ki se zdravi s hiperbaričnim kisikom. Uporabnost tehnologije HBO smo opredelili z analizo raziskovalnih člankov, ki so potrdila, nekatera pa tudi ovrgla, uporabnost tehnologije HBO v nujnih stanjih. S poznavanjem tehnologije HBO so lahko medicinske sestre enakopravni člani zdravstvenega tima, ki vodi zdravljenje pacientov s hiperbaričnim kisikom.
Ključne besede: tehnologija hiperbarične oksigenacije (HBO), nujna stanja, medicinska sestra, smernice.
Objavljeno: 02.06.2009; Ogledov: 2171; Prenosov: 430
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

4.
UPORABA RAČUNALNIŠKE TELEMETRIJE V NUJNI MEDICINI
Matej Vidovič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo ugotavljali moţnost uporabe računalniške telemetrije v nujnih stanjih. Telemetrijo smo aplicirali za prenos simuliranih EKG signalov iz simulatorja SimMan. EKG signale smo prenašali preko Akademskega računalniškega omreţja ARNES s pomočjo telekonferenčnega sistema AETHRA. Raziskava je pokazala, da so prenosi EKG signalov dovolj visoke kvalitete in se dajo razpoznati različne motnje ritma. Zelo pomembna je ugotovitev, da so časovni zamiki pri prenosu izredno kratki, zato je lahko ukrepanje zdravnika pravočasno. Internetne linije so delovale brezhibno, brez enega zabeleţenega izpada. Pokazali smo uporabnost računalniške telemetrije na področju nujne medicine.
Ključne besede: RAČUNALNIŠKA TELEMETRIJA, ZDRAVSTVENA NEGA, NUJNA MEDICINA, EKG SIGNALI, TELEKONFERENCA
Objavljeno: 24.06.2009; Ogledov: 2483; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

5.
UPORABA ENOTE HELIKOPTERSKE NUJNE MEDICINSKE POMOČI PRI OBRAVNAVI BOLNIKOV Z AKUTNIM KORONARNIM SINDROMOM
Gorazd Bregant, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili enoto HNMP v Sloveniji, njeno delovanje in zgodovino. Obravnavali smo učinkovost njenega delovanja na vzorcu 252 bolnikov z akutnim koronarnim sindromom, ki jih je enota oskrbela po principih sodobnih smernic oskrbe takšnih bolnikov in prepeljala v prvih petih letih delovanja službe (16.7.2003 — 16.7.2008). Uporabili smo deskriptivno metodo s študijem literature za področje AKS. Uporabili smo retrospektivno metodo (študija izpolnjenih protokolov intervencij). Podatke smo analizirali (grafi). Prepeljanih je bilo 252 bolnikov z AKS, od tega 139 (55,15%) bolnikov z STEMI, 10 bolnikov (3.96%) z nestabilno angino pektoris, in 12 bolnikov (4,76l%) z NSTEMI. Za 91 bolnikov (36,11%) se zdravniki niso natančno opredelili o vodilni diagnozi. Ugotovili smo skupno število prepeljanih bolnikov in razloge za intervencijo, izračunali povprečne odzivne čase enote HNMP glede na prevoznika, skupne povprečne čase od klica do prihoda do bolnika, čas od klica do prihoda z bolnikom v bolnišnico ter čas od pristanka na pristajališču Roška do prihoda v bolnišnico z reševalnim vozilom. Na zemljevidu Slovenije smo grafično prikazali kraje posredovanja enote HNMP. Preučevali smo oskrbo bolnikov z akutnim koronarnim sindromom. Ugotovili smo, da nudi služba HNMP dobro oskrbo bolnikom, da so kadri enote na visokem nivoju, da je oprema, ki jo uporabljajo ustrezna in sodobna, in da služba HNMP skrbi za stalno dodatno izobraževanje svojega kadra. Ugotovili smo tudi pomanjkljivosti pri umeščenosti službe HNMP v Sloveniji, omejenost na dnevni čas delovanja, omejen način aktivacije, dolgi časi aktivacije in do prihoda bolnika v zdravstveno ustanovo, izguba časa zaradi neurejenega helioporta v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in neurejenega dispečerstva v zdravstvu. Ugotovili smo, da enota nima stalne posadke prevoznika, da se dnevno menja tip helikopterja s katerim posreduje, da so vsi helikopterji nenamenski in omejeno uporabni, in da ena enota v Sloveniji ni dovolj učinkovita za vse prebivalce Slovenije.
Ključne besede: - AKS (akutni koronarni sindrom) - AVPU (alert, verbal, pain, unresponsive) - CIIM (Center za intenzivno interno medicino) - EKG (elektrokardiogram) - ERC (European Resuscitation Council) - GCS (Glasgow coma scale) - GRZS (Gorska reševalna zveza Slovenije) - HEMS (Helicopter emergency medical service) - HNMP (Helikopterska nujna medicinska pomoč) - IPP (Internistična prva pomoč) - LKB (levokračni blok) - LPE (Letalska policijska enota) - MONA (morfij, kisik, nitroglicerin, aspirin) - NAP (
Objavljeno: 15.07.2009; Ogledov: 2879; Prenosov: 409
.pdf Celotno besedilo (17,00 MB)

6.
UPORABA KAPNOMETRIJE IN KAPNOGRAFIJE V NUJNI MEDICINSKI POMOČI
Tadeja Arčan, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskali uporabnost kapnometrije in kapnografije v nujnih stanjih. Pregled literature smo izvedli v bibliografski podatkovni bazi MEDLINE, kjer smo poiskali predvsem primarne znanstvene vire. Terciarni viri so vključevali učbenike in priročnike s področja urgentne medicine. V rezultatih smo sistematično klasificirali uporabnost kapnometrije, oziroma kapnografije v kronološkem vrstnem redu, glede na nastajanje CO2 in njegovega prenosa po krvi do pljuč in izdiha (celični metabolizem — cirkulacija — pljuča — dihanje — anatomske dihalne poti — umetne dihalne poti — dihalni sistemi — ventilator). Rezultati prikazujejo največjo uporabnost kapnografije pri določanju položaja sapničnega tubusa in poznejši kontroli le-tega. Glede na študijo literature, smo ugotovili, da medicinske sestre pri sedaciji bolnika poudarjajo pomen nadzora s pomočjo kapnografijo. Znanstvene objave na področju kapnometrije obsegajo predvsem prognostiko preživetja in oceno cirkulacije. V kratki raziskavi na vzorcu 20 študentov smo ugotovili, da imajo študentje FZV Maribor po končanem študiju o tem področju zelo malo znanja. Diplomsko delo smo zato namenoma zelo podkrepili s slikovnim materialom, da bi olajšali razumevanje vsebin iz področja kapnometrije in kapnografije.
Ključne besede: kapnografija, kapnometrija, PetCO2, nujna medicinska pomoč
Objavljeno: 06.11.2009; Ogledov: 3497; Prenosov: 1037
.pdf Celotno besedilo (7,57 MB)

7.
PRVA POMOČ PRI OSKRBI PONESREČENCA V PROMETNIH NEZGODAH
Mitja Ločičnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili ekipo NMP v Sloveniji in njeno delovanje. Predstavili smo postopke in posege, tehnike in sisteme reševanja pri oskrbi poškodovancev na terenu, z vključitvijo vseh ostalih služb, ki pomagajo oziroma sodelujejo pri reševanju ponesrečencev v prometnih nezgodah na območju Šaleške regije. Obravnavali smo prometne nezgode, pri katerih je bila aktivirana ekipa NMP zdravstvenega doma Velenje. Analizirali smo 258 ponesrečencev v prometnih nezgodah, pri katerih je bila aktivirana ekipa NMP na vzorcu 205 protokolov od 1. 1. 2007 do 11. 11. 2009. Uporabili smo deskriptivno metodo s študijem literature za področje NMP in oskrbe ponesrečencev v prometnih nezgodah. Uporabili smo retrospektivno metodo (študija izpolnjenih protokolov nujnih intervencij). Podatke smo analizirali (grafi). V prometnih nezgodah je bilo udeleženih 258 ponesrečencev, od tega 163 moških (63,2 %) in 95 žensk (36,8 %). Mladoletnih oziroma starih do 21 let je bilo 79 (30,6 %), nad 21 let pa 179 ponesrečencev (69,4 %). V tem obdobju je v prometnih nesrečah umrlo 13 ponesrečencev (5 %), 57 ponesrečencev (22,1 %) je bilo hudo poškodovanih, 147 ponesrečencev (57 %) je utrpelo lažje poškodbe, 41 ponesrečencev (15,9 %) ni utrpelo vidnih poškodb. Pri 13 ponesrečencih (5 %) je bilo ugotovljeno uživanje alkohola, 6 ponesrečencev je uživalo psihoaktivne snovi (2,3 %), pri 2 ponesrečencih (0,8 %) je bil podan sum poizkusa samomora. Ugotovili smo, da je bilo udeleženih v prometnih nezgodah več kot 60 % moških, v večini stari nad 21 let. Ekipa NMP je Zdravstvenem domu Velenje zelo dobro organizirana, prav tako v celotni Sloveniji. V veliki meri sta za to zaslužna zelo dobra in sodobna opremljenost reševalnih vozil in pa strokovno izobraževan kader, ki se neprestano dodatno izpopolnjuje na seminarjih. Veliko pomanjkljivost smo odkrili pri kadru in sicer pri skupno vseh intervencijah je sodelovalo samo 34 (16,6 %) diplomiranih zdravstvenikov oziroma diplomiranih medicinskih sester, kajti zaposlena sta samo dva diplomirana zdravstvenika, oziroma zadnje leto le eden. V veliki večini so zdravstveni tehniki oziroma srednje medicinske sestre in pa vozniki s posebnim tečajem. Ugotovili smo tudi pomanjkljivost pri službi HNMP v Sloveniji, saj je omejena na dnevni čas delovanja, dolgi čas aktivacije in do prihoda bolnika v zdravstveno ustanovo, kar smo tudi dokazali na zemljevidu.
Ključne besede: - ABCDE: Airway, breathing, circulation, disability, exposure - AF: Atrijska fibrilacija - ASY: Asistolija - ATLS: Dodatni postopki obravnave (oživljanja) poškodovancev - AVPU: Ocenjevanalna lestvica (Alert- buden; Verbal- odziven na verbalni poziv; Pain- odziven na bolečino; Unresponsive- neodziven) - EKG: Elektrokardiogram - ETI: Endotrahealna intubacija - GCS: Glasgowska lestvica kome - GRS: Gorska reševalna služba - HNMP: Helikopterska nujna medicinska pomoč
Objavljeno: 15.02.2010; Ogledov: 3329; Prenosov: 630
.pdf Celotno besedilo (13,74 MB)

8.
Komunikacija in reševanje konfliktov v nujni medicinski pomoči
Tadej Lunder, 2010, diplomsko delo

Opis: Vedno komuniciramo, tudi kadar ne govorimo. V komunikaciji, lahko pride do nasprotnih mnenj in konfliktov; če je zraven še težko in odgovorno delo, so možnosti za nastanek konfliktov še večje. V diplomskem delu je predstavljen pomen profesionalne komunikacije in reševanja konfliktov pri obravnavi bolnika/poškodovanca na terenu. Komunicirati in reševati konflikte je treba znati ne samo teoretično, ampak tudi v praksi. Teorija nas uči dobre komunikacije in spoznavanja konfliktov ter njihovega učinkovitega reševanja. Metodologija dela. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji z uporabo zaprtega tipa anketnega vprašalnika. Raziskovalni vzorec je vključeval 50 reševalcev iz treh reševalnih postaj štajerske regije. Raziskava je potekala v PHE Maribor, ZD Slovenska Bistrica in ZD Slovenske Konjice. Rezultati raziskave. Z raziskavo smo dosegli zastavljene cilje, hkrati pa spoznali težave pri nezadostnem posedovanju znanja pri zaposlenih s srednješolsko izobrazbo, katerim primanjkuje znanja in čuta odgovornosti po boljšem znanju in obvladovanju komunikacije in reševanja konfliktov. Sklep. Z raziskavo smo želeli ugotoviti pomen obvladovanja komunikacijskih veščin, kot tudi sposobnosti ustreznega pristopa reševanja konfliktov s katerimi se srečamo reševalci v ambulanti za nujno medicinsko pomoč in na terenu.
Ključne besede: komunikacija, reševanje konfliktov, nujna medicinska pomoč
Objavljeno: 09.03.2010; Ogledov: 2948; Prenosov: 525
.pdf Celotno besedilo (249,78 KB)

9.
VLOGA IN KOMPETENCE REŠEVALCA V PREHOSPITALNEM OKOLJU
Dorijan Zabukovšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela in raziskovalnega (empiričnega) dela. V teoretičnem delu smo najprej predstavili vlogo reševalca, njegovo delo in kompetence ter dileme, s katerimi se srečuje pri svojem delu. Prav tako smo predstavili življenjsko ogrožajoča stanja, ob katerih bolnik potrebuje izvedbo nujnih ukrepov, zdravnik pa ni dosegljiv. Predstavili smo opremo reševalca in vozila, v katerih dela, ter komunikacijo med ekipo in pacientom na terenu ter samo organizacijo nujne medicinske pomoči. Predstavljena so tudi najpogostejša nujna stanja, s katerimi se zdravstveni reševalci srečujejo na terenu. Za empirični del diplomske naloge smo potrebne podatke dobili s pomočjo ankete, ki so jo izpolnili reševalci, zaposleni na prehospitalnih enotah po vsej Sloveniji. Anketa je bila izvedena v mesecu decembru 2009. V anketi je sodelovalo 70 zdravstvenih reševalcev, raziskava je bila anonimna, uporabili smo deskriptivno metodo. Rezultate ankete smo analizirali in interpretirali.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, medicinska sestra / zdravstvenik, zdravstveni reševalec, prehospitalna ekipa, prehospitalna enota.
Objavljeno: 31.03.2010; Ogledov: 3823; Prenosov: 1086
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

10.
Nujna stanja pri otrocih in prva pomoč staršev
Aleš Karničnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Nujna stanja so stanja pri katerih pride do nenadne spremembe osnovnih življenjskih funkcij zaradi različnih dejavnikov. V otroškem obdobju so ta stanja še toliko bolj nevarna, saj nam otrok še ne zna povedati ali pokazati kaj se z njim dogaja. Starši so pogosto z otroci, zato naj bi znali izvajati ukrepe prve pomoči pri teh dogodkih. Diplomsko delo predstavlja nujna stanja v otroškem obdobju in ukrepe prve pomoči, ki se v določenih primerih razlikujejo od tistih v odrasli dobi ravno zaradi nedozorelosti v razvoju otroškega telesa. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena med starši otrok, ki so obiskali ambulanto dispanzerja za otroke in šolarje. Z raziskavo smo ugotavljali kje si starši pridobivajo znanje iz prve pomoči, ali znajo prepoznati nevarnosti, ki pretijo njihovim otrokom in ali bi znali pravilno ukrepati v primeru, ko je ogrožen njihov otrok. Ugotovili smo, da so si starši znanje po večini pridobivali v času izobraževanja v šoli in avtošoli, ko so opravljali vozniški izpit, obenem pa so negotovi kar se tiče njihovega znanja iz prve pomoči, saj je le tretjina anketiranih bila mnenja, da so dovolj poučeni. Seveda pa so vsi takoj pripravljeni pomagati svojim otrokom. Pokazalo se je, da znajo pravilno ukrepati pri stanjih, ki se pogosteje pojavljajo pri njihovih otrocih, pri stanjih, ki se redkeje pojavljajo, pa bi prihajalo do napak v ukrepanju, ki pa so za otroka včasih lahko tudi usodne.
Ključne besede: nujna stanja, otroško obdobje, ukrepi staršev, prva pomoč
Objavljeno: 10.08.2010; Ogledov: 3195; Prenosov: 520
.pdf Celotno besedilo (1010,49 KB)

Iskanje izvedeno v 4.36 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici