| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 92
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv komunikacijskih ovir pri obravnavi pacienta v nujni medicinski pomoči
Anja Košič, 2023, magistrsko delo

Opis: Uvod: Komunikacijske ovire negativno vplivajo na kakovost oskrbe pacientov na terenu kot tudi v zdravstvenih ustanovah. Zdravstveni delavci kot najpogostejšo bariero pri obravnavi navajajo paciente, ki govorijo tuj jezik. Komunikacijske ovire ovirajo ali odložijo nujne postopke in posege, če pacient ne govori in/ali razume jezika, posledice pa so lahko resne, saj je lahko ogroženo zdravje in življenje pacienta. Metode: V teoretičnem delu smo opravili pregled in analizo literature s pomočjo deskriptivne metode dela. Empirični del predstavlja na kvantitativni metodologiji temelječa raziskava. Zbiranje podatkov je potekalo s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi, ki je potekala od maja do julija 2023, smo anketirali 100 zaposlenih v nujni medicinski pomoči. Dobljene podatke smo statistično obdelali in analizirali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Excel 2016 in IBM SPSS 28.0. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so se pri opravljanju dela skoraj vsi sodelujoči (99%) že srečali z oteženo komunikacijo. Večina (70%) še ni uporabila pripomočkov za oteženo komunikacijo, saj le ti niso na voljo. Sodelujoči so v 93% mnenja, da nimajo zadostnega znanja s področja otežene komunikacije in bi si ga želeli pridobiti. Razprava in sklep: Uspešna komunikacija je pogoj za kakovostno zdravstveno oskrbo, zlasti pri nudenju nujne medicinske pomoči. Brez medsebojnega razumevanja med pacienti in zdravstvenim osebjem kakovostno zdravljenje ni mogoče. Potrebne so podrobnejše raziskave, s katerimi bomo našli nove načine za premostitev vse večjih komunikacijskih ovir, ki jih pri obravnavi srečujemo. Prav tako je potrebna implementacija in uporaba pripomočkov, ki so že na voljo ter razvoj novih, čimbolj vsesplošno dostopnih pripomočkov, ki bodo pripomogli h kakovostnejši obravnavi pacientov.
Ključne besede: komunikacija, komunikacijske ovire, nujna medicinska pomoč, pacient
Objavljeno v DKUM: 05.01.2024; Ogledov: 215; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

2.
Izgorelost in spoprijemanje s stresom med izvajalci zunajbolnišnične nujne medicinske pomoči
Jure Nežmah, 2023, magistrsko delo

Opis: Uvod: Izgorelost predstavlja glavni vzrok za slabše dušeno in fizično zdravje, posledično lahko vpliva tudi na kakovost oskrbe pacientov. Med skupinami, ki so najbolj podvržene izgorelosti, so tudi izvajalci nujne medicinske pomoči. V njihovem delovnem okolju se srečujejo s časovnimi pritiski in travmatskimi situacijami. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti pojavnost izgorelosti in kako se s stresom spoprijemajo izvajalci zunajbolnišnične nujne medicinske pomoči. Metode: Raziskava temelji na metodi kvantitativnega raziskovanja. Uporabljen je bil anketni vprašalnik, ki je sestavljen iz demografskega dela, vprašalnika MBI-HSS in vprašalnika COPE-Brief. Sodelovalo je 88 izvajalcev zunajbolnišnične nujne medicinske pomoči v Savinjski statistični regiji. Rezultati: Izvajalci zunajbolnišnične nujne medicinske pomoči dosegajo visoko stopnjo izgorelosti v dimenziji čustvene izčrpanosti ter zmerno stopnjo izgorelosti v dimenzijah depersonalizacije in osebne izpolnitve. Najvišja stopnja izgorelosti se pojavlja med zdravniki. Spoprijemanje s stresom, ki je usmerjeno v problem, je najpogosteje uporabljen mehanizem spopadanja s stresom. Med delovno dobo in stopnjo izgorelosti nismo ugotovili povezave. Razprava in sklep: Ugotovitve kažejo na pomembno razširjenost izgorelosti med izvajalci zunajbolnišnične nujne medicinske pomoči, pri čemer se med zdravniki pojavljajo najvišje stopnje izgorelosti. Učinkoviti mehanizmi spoprijemanja s stresom so ključnega pomena za obvladovanje in zmanjševanje stopnje izgorelosti.
Ključne besede: izgorelost, spoprijemanje s stresom, nujna medicinska pomoč
Objavljeno v DKUM: 01.12.2023; Ogledov: 166; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

3.
Vpliv pandemije covida-19 na pojav izgorelosti pri zaposlenih v nujni medicinski pomoči
Boštjan Polenčič, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Pandemija COVIDA-19 je pomembno vplivala na zdravstvene sisteme po vsem svetu. Zaposleni v nujni medicinski pomoči so se v času pandemije srečevali z novimi in pogosto z nepoznanimi izzivi. Potrebno je bilo prilagodili delo, bili so mnogo bolj izpostavljeni okužbi, soočali so se s pomankanjem opreme in kadra, izpostavljeni so bili ekstremnim pogojem dela, kar lahko privede do izgorelosti. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv pandemije COVIDA-19 na pojav izgorelosti pri zaposlenih v nujni medicinski pomoči. Metode: V namen priprave zaključnega dela smo izvedli pregled literature, uporabili smo deskriptivno metodo dela, metodo analize in sinteze, prav tako smo uporabili metodo kompilacije in komparacije. Literaturo smo poiskali v podatkovnih bazah, CINAHL Ultimate Medline in Web of Sciences. Iskanje literature smo prikazali po priporočilih PRISMA. Rezultate smo prikazali v evalvacijski in sintezni tabeli. Rezultati: Rezultati kažejo, da je pandemija COVID-19 pomembno vplivala na pojav izgorelosti med zaposlenimi v nujni medicinski pomoči. Dejavniki za pojav sindroma izgorelosti so povezani s pomankanjem kadra, zaščitne opreme, opravljanjem nadurnega dela, socialne izoliranosti in čustvene ter fizične preobremenjenosti. Posledice izgorelosti se kažejo kot zmanjšana kakovost oskrbe bolnikov, razmišljanje o odpovedi ali menjavi delovnega mesta in splošno nezadovoljstvo z opravljanjem dela. Razprava in zaključek: Pojav izgorelosti med zaposlenimi v nujni medicinski pomoči se je v času pandemije COVIDA-19 povečal. Za preprečevanje pojava izgorelosti je pomembno razvijanje strategij za obvladovanje kriznih situacij, priporočljivo je izvajati monitoring nivoja stresa, nuditi ustrezno strokovno podporo in psihološko pomoč zaposlenim, v namen ohranjanja duševnega zdravja in dobrega počutja.
Ključne besede: pandemija, nujna medicinska pomoč, zaposleni, izgorelost
Objavljeno v DKUM: 16.08.2023; Ogledov: 371; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (444,08 KB)

4.
Metode za prepoznavo srčnega zastoja v dispečerski službi zdravstva
Melita Lorenčič, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Srčni zastoj je nujno zdravstveno stanje, ki zahteva hitro in nujno ukrepanje. Hitro in natančno prepoznavanje srčnega zastoja z uporabo metod za prepoznavo srčnega zastoja je prvi korak za povečanje stopnje oživljanja navzočih in posledično možnosti preživetja. Namen pregleda literature je bil ugotoviti, katere metode se za prepoznavo srčnega zastoja uporabljajo v dispečerski službi zdravstva pri tistih pacientih, ki so utrpeli zastoj srca. Metode: Za pregled znanstvene literature smo uporabili mednarodne baze: PubMed, CHINAL, Cochrane Library in ScienceDirect. Uporabili smo opisno metodo dela, metodo analize, komparacije in metodo sinteze. V hierarhiji dokazov smo ocenili moč dokazov iz zbranih raziskav. S preglednico smo prikazali rezultate analize in sinteze znanstvene literature. Rezultati: Od 32-ih zadetkov smo jih v pregled vključili pet. Uporaba metod za odločanje v dispečerski službi zdravstva precej vpliva na prepoznavo nastalih zunajbolnišničnih srčnih zastojev in s tem podajanjem navodil za oživljanje. Razprava in zaključek: Uporaba dobre in učinkovite metode za prepoznavo zunajbolnišničnega srčnega zastoja je ključnega pomena za dobro povezano verigo preživetja in posledično višjo stopnjo preživetja. Z uporabo metod za odločanje pri nastalem zunajbolnišničnem srčnem zastoju ga zdravstveni dispečer prepozna in začne s podajanjem navodil za oživljanje, s čimer povečuje stopnjo možnosti preživetja.
Ključne besede: dispečer, srčni zastoj, kardiopulmonalno oživljanje, metode odločanja, nujna medicinska pomoč
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 281; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (846,50 KB)

5.
Analiza in predlog mreže mobilnih enot nujne medicinske pomoči na območju delovanja dispečerskega centra zdravstva Maribor : magistrsko delo
Matevž Golob, 2022, magistrsko delo

Opis: V praksi smo opazili, da je obstoječi sistem nujne medicinske pomoči precej centraliziran, zaradi tega nastajajo na posameznih območjih daljši dostopni časi. To lahko privede do razlik v dostopnosti nujne medicinske pomoči občanom na ruralnih območjih, ki so bolj oddaljena od mestnih središč oziroma začetnih izvoznih lokacij mobilnih enot nujne medicinske pomoči. Namen naloge je preučiti obstoječe stanje in predstaviti povprečne dostopne čase ekip do lokacij izrednih dogodkov ter izdelati identifikacijo potrebnega števila ekip za zagotavljanje dostopnih časov pod mejo, ki je pri 15 minutah. Na osnovi ugotovitev bomo oblikovali predlog za preoblikovanje mreže mobilnih enot nujne medicinske pomoči. Na ta način bomo pomagali zagotoviti enakomernejšo obravnavo in enakomernejše dostopne čase za vse prebivalce ne glede na lokacijo bivanja. Pri tem se bomo primarno oprli na geografske informacijske sisteme (GIS) in podatke, ki se med operativnim delom zbirajo v dispečerskem centru zdravstva Maribor.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, GIS, izboljšanje dostopa s pomočjo GIS, pregled načinov optimizacije poti, večkriterijsko odločanje
Objavljeno v DKUM: 16.01.2023; Ogledov: 339; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (5,29 MB)

6.
Vpliv covid-19 na določitev stopnje nujnosti pri nujni medicinski pomoči : magistrsko delo
Simon Bukovec, 2022, magistrsko delo

Opis: Decembra 2019 je bil na Kitajskem potrjen prvi primer novega koronavirusa (SARS-CoV-2), ki povzroči nalezljivo bolezen covid-19. Ta je kmalu povzročila svetovno pandemijo in prizadela mnoga področja človekovega delovanja, med drugim tudi zdravstvo in posledično paciente. Zaradi preobremenjenosti zdravstvenega sistema in njegove nepripravljenosti na večji izbruh nalezljivih bolezni, je bil ta prisiljen omejiti svoje delovanje nenujnih oddelkov. S tem so bile velikemu številu pacientov kršene pravice do varne, primerne in kakovostne zdravstvene obravnave kljub mednarodni in nacionalni ureditvi. Zaradi navedenega se je povečal tudi pritisk na urgentne centre oziroma centre nujne medicinske pomoči, kar pa je vplivalo tudi na triažo, s katero se določa stopnja nujnosti obravnave pacienta. Iz medijev je bilo mogoče zaslediti, da so nekateri zdravstveni zavodi zavračali obravnavo pacientov, ki niso predložili negativnega testa na covid-19. Hkrati je prišlo do konflikta etičnih pogledov med pravnimi pravili in njihovo izvedbo v praksi. Domača in mednarodna socialna pravna pravila temeljijo na deontološki teoriji, katere cilj in ideja je zagotovi vsem enako obravnavo in oskrbo. Ob tem so se v zdravstvenih zavodih srečevali s pomanjkanjem opreme in kadra ter bi bilo potrebno reševati situacijo skladno z utilitaristično teorijo, ki v ospredje postavlja reševanja največjega števila kakovostnih življenj. Priča pa smo bili tudi konfliktu individualnih in socialnih pravic, saj je bilo potrebno omejiti pravice posameznega pacienta, da je bilo mogoče ohraniti delujoče (javno) zdravstvo. Navedeni konflikti in situacije predstavljajo velik izziv tako za normodajalce kot tudi za zdravstveno osebje in nenazadnje tudi za paciente same.
Ključne besede: covid-19, triaža, pacientove pravice, nujna medicinska pomoč, pandemija, nalezljive bolezni
Objavljeno v DKUM: 08.07.2022; Ogledov: 557; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

7.
Doprinos uporabe prenosnih laboratorijskih naprav v urgentni medicini
Alen Šuta, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Doprinos uporabe prenosnih laboratorijskih naprav v urgentni medicini je zagotavljanje zanesljivega in hitrega diagnosticiranja pri vitalno ogroženih pacientih. Prenosne laboratorijske naprave pripomorejo k zmanjševanju časa obravnave pacientov, saj z njimi znatno zmanjšamo čas od odvzema krvi do prikaza laboratorijskih rezultatov. Metodologija: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Do strokovne literature smo dostopali preko baz podatkov: COBISS, PubMed, CINAHL, Medline, Google Učenjak in DKUM. Pri iskanju literature smo se omejili na literaturo, ki ni starejša od deset let. V empiričnem delu raziskave smo uporabili metodo anketiranja. Vprašalnik je vseboval vprašanja zaprtega in kombiniranega tipa. Podatke, ki smo jih pridobili, smo analizirali ter jih prikazali s pomočjo programov Microsoft Excel in Microsoft Word. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno statistično metodo analize podatkov. Rezultati: Z raziskavo smo odkrili, da se laboratorijske naprave uporabljajo vsakodnevno pri številnih pacientih, pri katerih zmanjšajo potreben čas do prikaza najnujnejših laboratorijskih rezultatov. Vodilne težave, ki smo jih prepoznali pa so bile izredno draga nabava prenosnih laboratorijskih naprav in drage potrošne kartuše. Razprava in sklep: V diplomskem delu smo ugotovili, da je doprinos prenosnih laboratorijskih naprav zadovoljiv in prekaša njihove slabosti.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, urgentni center, laboratorijska diagnostika, laboratorijski rezultati.
Objavljeno v DKUM: 22.03.2022; Ogledov: 778; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

8.
Simulacija kardio-pulmonalnega oživljanja bolnika z okužbo s COVID-19
Aljaž Groboljšek, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Pandemija bolezni COVID-19 je spremenila obravnavo vitalno ogroženih bolnikov v zunajbolnišničnem okolju. Za uspešno preprečevanje širjenja okužb je, poleg pravilne uporabe osebne varovalne opreme, bistvenega pomena tudi ustrezno strokovno izpopolnjevanje zdravstvenih delavcev. Simulacije so ena izmed sodobnejših izobraževalnih metod, nadvse primernih za izboljšanje ukrepanja pri visoko tveganih ali stresnih intervencijah. Metode: S pomočjo literature smo predstavili informacije o vplivu virusa SARS-CoV-2 na oživljanje bolnikov, uporabo osebne varovalne opreme in prednosti izobraževanj s pomočjo simulacij. V empiričnem delu raziskave pa smo s pomočjo simulacij raziskovali vpliv uporabe osebne varovalne opreme na oživljanje bolnika z okužbo s COVID-19. Rezultati: Ugotovili smo, da nameščanje osebne varovalne opreme podaljšuje odzivni čas. Čeprav je delo v tej opremi fizično napornejše, pa njena uporaba nima bistvenega vpliva na poslabšanje obravnave bolnika, pretirano pa tudi ne otežuje komunikacije med člani ekipe. Razprava in sklep: Uporaba osebne varovalne opreme ima določen vpliv na oživljanje. Simulacije dajejo dodatno vrednost izobraževanjem. Smotrno bi jih bilo vključiti v skupno in kontinuirano strokovno izpopolnjevanje članov vseh enot, ki sodelujejo pri izvajanju nujne medicinske pomoči.
Ključne besede: COVID-19, simulacija, nujna medicinska pomoč, oživljanje
Objavljeno v DKUM: 03.11.2021; Ogledov: 891; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)

9.
Prva pomoč laikov pred prihodom nujne medicinske pomoči
Maja Selič, 2021, diplomsko delo

Opis: Prva pomoč je oskrba, ki jo na kraju nesreče/dogodka dobi pacient/ponesrečenec. Traja vse do prihoda nujne medicinske pomoči, običajno pa je izvedena s pomočjo enostavnih pripomočkov ter improvizacije. Je življenjsko pomembna, saj pomaga zmanjšati število poškodb ter trpljenje pacienta/ponesrečenca, poleg tega pa izboljša verjetnost preživetja poškodovanca oziroma obolelega.
Ključne besede: prva pomoč, laiki, nujna medicinska pomoč
Objavljeno v DKUM: 17.08.2021; Ogledov: 1431; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (691,19 KB)

10.
Usposobljenost zdravstvenih delavcev o prepoznavanju simptomov akutne zastrupitve z nedovoljenimi drogami
Petra Rebernik, 2020, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Akutna zastrupitev z nedovoljenimi drogami je življenjsko ogrožajoče zdravstveno stanje, ki zahteva dobro poznavanje simptomov in temu primerno takojšnje ukrepanje. Zato je pomembno, da zdravstveni delavci hitro prepoznajo simptome in so dovolj dobro usposobljeni na tem področju. Raziskovalna metodologija: V teoretičnem delu diplomskega naloge smo uporabili opisno (deskriptivno) metodo dela. Predstavili smo najpogostejše nedovoljene droge, opisali simptome akutne zastrupitve z nedovoljenimi drogami ter navedli ukrepe prve in nujne medicinske pomoči. V raziskovalnem delu pa smo ugotavljali, kakšna je usposobljenost zdravstvenih delavcev za prepoznavanje simptomov akutne zastrupitve z nedovoljenimi drogami ter kakšno je njihovo poznavanje ukrepov prve in nujne medicinske pomoči. Rezultati: Ugotovili smo, da je po mnenju zdravstvenih delavcev prepoznavanje simptomov akutne zastrupitve z nedovoljenimi drogami odvisno predvsem od vrste droge, s katero se pacient zastrupi. Analizi zbranih podatkov je pokazala, da imajo zdravstveni delavci zadostno znanje o ukrepih prve pomoči in nujne medicinske pomoči pri akutni zastrupitvi z nedovoljenimi drogami ter da dodatnega izobraževanja ne potrebujejo Razprava in sklep: Menimo pa, da bi zdravstveni delavci morali pridobiti več znanja o tem, kako prepoznati simptome akutne zastrupitve z nedovoljenimi drogami.
Ključne besede: prepovedane droge, prva pomoč, nujna medicinska pomoč
Objavljeno v DKUM: 09.03.2021; Ogledov: 949; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (688,83 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici