| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ključni dejavniki oblikovanja učinkovitega in uspešnega organizacijskega modela nujne medicinske pomoči v sloveniji
Tatjana Kitić Jaklič, 2019, doktorska disertacija

Opis: Zdravstveni sistemi po vsem svetu so pred velikimi izzivi in težave, s katerimi se soočajo zdravstvene organizacije, niso od včeraj. Zdravstvo predstavlja enega od največjih sektorjev gospodarstva. Izdatki zanj pospešeno rastejo zaradi vplivov hitrega tehnološkega razvoja medicine, zviševanja zahtev uporabnikov zdravstvenih storitev, demografskih sprememb in številnih drugih sprememb okolja. Primarna zdravstvena dejavnost je prepoznana kot izredno pomembni del zdravstvenega sistema. Pomemben del primarnega zdravstvenega varstva pa je služba nujne medicinske pomoči (NMP). To je javna služba, ki opravlja medicinsko oskrbo nenadno obolelih ali poškodovanih oseb. V zadnjih dvajsetih letih raziskovalci iz večine razvitih držav poročajo o soočanju s trendom zviševanja števila obravnav v službah NMP predvsem na račun že omenjenih negativnih trendov, kar ima za posledico težnjo po reorganizaciji sistema NMP, čemur smo priča tudi v našem okolju. Sodobno in premišljeno zgrajen sistem NMP, še posebej tisti na predbolnišnični ravni, je pogoj za boljše izhode zdravljenja in nižje stroške zdravstvene obravnave v nadaljevanju oskrbe na vseh drugih ravneh zdravstvenega varstva. V tem raziskovalnem delu smo osredotočeni na analizo dejavnikov, ki vplivajo na organizacijski model NMP, kar je predpogoj za oblikovanje uspešne in učinkovite mreže NMP v naši državi. Doktorsko disertacijo smo razdelili na dva dela. V teoretičnem delu raziskave smo izvedli primerjalno analizo strokovne literature domačih in tujih avtorjev ter se oprli na osnovne značilnosti znanstvene deskripcije. Iskali in potrjevali smo povezave med njimi, jih medsebojno primerjali in ustrezno interpretirali. V drugem, empiričnem delu raziskave smo s pomočjo podatkov o številu opravljenih obravnav (ambulantnih pregledov, hišnih obiskov in nujnih intervencij) pridobili vpogled v učinkovitost trenutnega organizacijskega modela NMP na področju Gorenjske. Na osnovi vsebinske analize področja dela, analize demografskih in drugih kazalnikov za proučevano območje ter analize števila in profila zaposlenih smo definirali strukturno razsežnost organizacijskega modela, in sicer tako za gorenjsko regijo kakor tudi za primerljive enote NMP dveh drugih regij v Republiki Sloveniji. Procesno razsežnost organizacijskega modela smo analizirali z uporabo tehnike intervjuja nadrejenih v službi NMP in ocenili pomembnost posameznih procesov v službi NMP. S pomočjo anketnega vprašalnika smo opredelili stopnjo zadovoljstva zaposlenih v službi NMP s svojim delom, kar smo nadgradili z definiranjem organizacijske kulture v tej službi, in opredelili stopnjo zadovoljstva pacientov. Na osnovi časovne vrste podatkov v preteklem desetletnem obdobju o številu obravnav v službi NMP na področju gorenjske regije smo oblikovali napoved trendov za posamezno vrsto obravnav (to je število ambulantnih pregledov, hišnih obiskov, nujnih intervencij) za prihodnje petletno obdobje. Z analizo finančnih kazalnikov in kazalnika kadrovskih virov smo analizirali učinkovitost organizacijskega modela službe NMP. Najpomembnejši teoretični prispevek doktorske disertacije je v proučevanju in identifikaciji ključnih dejavnikov, ki vplivajo na oblikovanje organizacijskega modela NMP. S tem delom smo prispevali teoretično spoznanje na področju oblikovanja organizacijskega modela službe NMP. Teoretična vrednost doktorske disertacije je torej predvsem v prikazu empirične povezanosti med vsemi razsežnostmi organizacije ter dejavniki učinkovitosti in uspešnosti organizacijskega modela. Na osnovi novih teoretičnih spoznanj smo oblikovali temeljna načela za oblikovanje učinkovitega in uspešnega organizacijskega modela NMP. Predstavljen je sodoben organizacijski model NMP, ki bo snovalcem politike zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji pomagal izboljšati organiziranost NMP na področju celotne države.
Ključne besede: organizacija, management v zdravstvu, zdravstveni sistem, nujna medicinska pomoči, kakovost v zdravstvu, kazalniki kakovosti
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 125; Prenosov: 0

2.
Znanje med študenti zdravstvene nege na področju nujnih medicinskih ukrepov
Jernej Verčko, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišče: Pri življenjsko ogroženih ponesrečencih je najnujnejši ukrep, hiter in samozavesten pristop. Visoko teoretično znanje prenesti v prakso in s tem izboljšati prognoze poškodovancev v nujni medicinski pomoči je želja vsakega zdravstvenega delavca. Namen diplomskega dela je predstaviti nekatera področja nujne medicinske pomoči, predstaviti pravilen pristop in kako učinkovito ukrepati. Raziskali smo, kakšno je znanje dveh ciljnih skupin na teh področjih nujne medicinske pomoči ter kakšna je razlika znanj med tema dvema ciljnima skupinama. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodo raziskovanja. Anketni vprašalnik je vseboval 20 vprašanj zaprtega tipa in eno vprašanje odprtega tipa. Pri tem je raziskovalni vzorec zajemal 80 anketirancev, študentov zdravstvene nege, od katerih eno skupino predstavljajo absolventi, drugo pa študenti v 2. letniku. Podatke smo statistično obdelali s pomočjo programa Excel in dobljene rezultate ponazorili v grafični obliki. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da študenti zdravstvene nege dobro poznajo postopke iz področja nujne medicinske pomoči v 67 %. Študenti, ki so v absolventu, imajo 73 % poznavanje postopkov, študenti v 2. letniku, pa poznajo postopke nujne medicinske pomoč v 61 %. Sklep: Iz raziskave je razvidno, da so absolventi teoretično bolj podkovani na vseh področjih, ki smo jih raziskovali.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, nujna zdravstvena stanja, nenadno oboleli, poškodovanec, predbolnišnično okolje, poznavanje prve pomoči, študenti zdravstvene nege
Objavljeno: 06.06.2018; Ogledov: 622; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

3.
NUJNA STANJA V URGENTNI AMBULANTI
Danilo Tošić, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz petih vsebinskih delov. Opis in predstavitev urgentne ambulante Zdravstvenega doma Trbovlje dajeta v pogled v delovno okolje ekip za nujno medicinsko pomoč. Predstavitev medicinske sestre in njena vloga v ambulanti sta pomembni za nemoteno in kakovostno delo celotne ekipe. Nujna stanja, s katerimi se srečujemo v urgentnih ambulantah, so predstavljena po sklopih za boljše razumevanje in pregled nad različnimi znanji in veščinami, ki jih mora obvladovati celotna ekipa nujne medicinske pomoči. Specifičnost nekaterih primerov ne zajema le znanj in veščin posameznika v ekipi, ampak zahteva tehtno in premišljeno obnašanje ter skrb za pomoč sočloveku. V raziskavi smo želi povzeti delo z nujnimi stanji v urgentni ambulanti Zdravstvenega doma Trbovlje. Osredinili smo se na polletno obdobje od 1. 1. 2013 do 30. 6. 2013, v katerem smo opredelili, koliko je bilo med obravnavanimi primeri nujnih, kako so nujni primeri ločeni po spolu, s katerimi nujnimi primeri smo se srečevali ter kam smo paciente napotili na nadaljnje zdravljenje. Podatke smo z dovoljenjem vodstva Zdravstvenega doma Trbovlje dobili iz baze podatkov informacijskega programa IRIS.
Ključne besede: Nujna zdravstvena stanja, urgentna ambulanta, ekipa nujne medicinske pomoči, medicinska sestra in ukrepi pri nujnih stanjih.
Objavljeno: 20.10.2015; Ogledov: 3107; Prenosov: 543
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

4.
OBRAVNAVA NENUJNEGA PACIENTA V AMBULANTI NUJNE MEDICINSKE POMOČI
Denis Verdel, 2015, magistrsko delo

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča: Število pacientov se v ambulantah nujne medicinske pomoči po celotnem svetu iz leta v leto povečuje. Razlogov za hitro rast obiskov ambulante nujne medicinske pomoči je veliko. Narašča tudi delež obiskov pacientov, ki prihajajo v ambulante nujne medicinske pomoči zaradi zdravstvenih težav, ki niso primerne za zdravljenje v ambulantah nujne medicinske pomoči. S tem povzročajo dodatno obremenitev ambulant nujne medicinske pomoči. Namen magistrskega dela je z raziskavo ugotoviti, ali se v ambulanti Splošne nujne medicinske pomoči Ljubljana srečujejo z nenujnimi pacienti. Raziskovalna metodologija: Od Zdravstvenega doma Ljubljana smo pridobili dovoljenje za pregled dokumentacije enote Splošne nujne medicinske pomoči Ljubljana. Iz nje smo po naprej načrtovanem vzorcu izbrali vse nenujne paciente, ki so avgusta 2014 obiskali ambulanto Splošne nujne medicinske pomoči Ljubljana. Kot nenujnega smo označili pacienta, ki je po Manchestrskem triažnem sistemu pridobil modro ali zeleno triažno kategorijo in njegove težave trajajo več kot tri dni. Iz dokumentacije nenujnih pacientov smo analizirali podatke o spolu, starosti, času obravnave, razlogu obiska, triažni kategoriji in finančno vrednost nenujnega obiska. Pridobljene podatke o nenujnih pacientih smo po retrospektivni analizi obdelali z računalniškim programom SPSS 20.0, v katerem je bila uporabljena deskriptivna statistika. Rezultati: Z raziskavo in pregledom dokumentacije smo ugotovili, da število pacientov v ambulanti Splošne nujne medicinske pomoči Ljubljana iz leta v leto narašča. Po pregledu dokumentacije je bilo razvidno, da tudi v ambulanto Splošne nujne medicinske pomoči Ljubljana prihajajo pacienti zaradi nenujnih zdravstvenih težav. Takšnih smo v avgustu 2014 našteli kar 176. Ugotovili smo, da so moški s 60 % pogosteje kot nenujni pacienti poiskali zdravniško pomoč v enoti Splošne nujne medicinske pomoči Ljubljana, kljub temu pa nismo ugotovili statistično pomembne razlike glede na spol pri pogostosti obiskov nenujnih pacientov v nočnem času (t = 1,145; p = 0,254). Kar 28,4 % nenujnih pacientov je kot razlog za obisk Splošne nujne medicinske pomoči Ljubljana navedlo, da ne želijo k osebnemu zdravniku. Starostno skupino nenujnih pacientov, ki so najpogosteje obiskali Splošno nujno medicinsko pomoč Ljubljana, s kar 37,5 % predstavlja skupina stara od 20 do 39 let. Prav tako med ugotovitvami nismo zaznali statistično pomembne razlike (t = 1,922; p = 0,067) glede na paciente, starejše oz. mlajše od 75 let, v pogostosti obiskov ambulante Splošne nujne medicinske pomoči Ljubljana v nočnem času. Raziskava nam je pokazala, da obravnava nenujnih pacientov vzame zdravstvenemu osebju v ambulanti Splošne nujne medicinske pomoči Ljubljana veliko časa, povzroči dodatne stroške in dodatno preobremenjenost. V povprečju je bilo avgusta 2014 v ambulanti Splošne nujne medicinske pomoči Ljubljana vsak dan skoraj 6 nenujnih pacientov, ki bi morali zdravniško pomoč poiskati drugje. Sklep: Ambulante nujne medicinske pomoči niso namenjene pregledu nenujnih pacientov. Delovanje ambulant nujne medicinske pomoči je namenjeno temu, da življenjsko ogroženi pacienti, katerih zdravstveno stanje se je nenadno poslabšalo, dobijo čimprejšnjo zdravniško pomoč. Ker nenujni pacienti vedno bolj izrabljajo ambulante nujne medicinske pomoči za nenujne zdravstvene težave, bi bilo potrebno pred samim delovanjem novih urgentnih centrov sprejeti pravilnik, ki bi določal, komu so namenjeni urgentni centri in kaj narediti z nenujnimi pacienti.
Ključne besede: Ključne besede: nenujni pacient, obravnava pacienta, ambulanta nujne medicinske pomoči, nujna medicinska pomoč, preusmerjanje pacientov, preobremenjenost ambulant nujne medicinske pomoči.
Objavljeno: 21.05.2015; Ogledov: 1715; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (914,19 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici