1. Vpliv pandemije covida-19 na pojav izgorelosti pri zaposlenih v nujni medicinski pomočiBoštjan Polenčič, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Pandemija COVIDA-19 je pomembno vplivala na zdravstvene sisteme po vsem svetu. Zaposleni v nujni medicinski pomoči so se v času pandemije srečevali z novimi in pogosto z nepoznanimi izzivi. Potrebno je bilo prilagodili delo, bili so mnogo bolj izpostavljeni okužbi, soočali so se s pomankanjem opreme in kadra, izpostavljeni so bili ekstremnim pogojem dela, kar lahko privede do izgorelosti. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv pandemije COVIDA-19 na pojav izgorelosti pri zaposlenih v nujni medicinski pomoči.
Metode: V namen priprave zaključnega dela smo izvedli pregled literature, uporabili smo deskriptivno metodo dela, metodo analize in sinteze, prav tako smo uporabili metodo kompilacije in komparacije. Literaturo smo poiskali v podatkovnih bazah, CINAHL Ultimate Medline in Web of Sciences. Iskanje literature smo prikazali po priporočilih PRISMA. Rezultate smo prikazali v evalvacijski in sintezni tabeli.
Rezultati: Rezultati kažejo, da je pandemija COVID-19 pomembno vplivala na pojav izgorelosti med zaposlenimi v nujni medicinski pomoči. Dejavniki za pojav sindroma izgorelosti so povezani s pomankanjem kadra, zaščitne opreme, opravljanjem nadurnega dela, socialne izoliranosti in čustvene ter fizične preobremenjenosti. Posledice izgorelosti se kažejo kot zmanjšana kakovost oskrbe bolnikov, razmišljanje o odpovedi ali menjavi delovnega mesta in splošno nezadovoljstvo z opravljanjem dela.
Razprava in zaključek: Pojav izgorelosti med zaposlenimi v nujni medicinski pomoči se je v času pandemije COVIDA-19 povečal. Za preprečevanje pojava izgorelosti je pomembno razvijanje strategij za obvladovanje kriznih situacij, priporočljivo je izvajati monitoring nivoja stresa, nuditi ustrezno strokovno podporo in psihološko pomoč zaposlenim, v namen ohranjanja duševnega zdravja in dobrega počutja.
Ključne besede: pandemija, nujna medicinska pomoč, zaposleni, izgorelost
Objavljeno v DKUM: 16.08.2023; Ogledov: 101; Prenosov: 32
 Celotno besedilo (444,08 KB) |
2. Metode za prepoznavo srčnega zastoja v dispečerski službi zdravstvaMelita Lorenčič, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Srčni zastoj je nujno zdravstveno stanje, ki zahteva hitro in nujno ukrepanje. Hitro in natančno prepoznavanje srčnega zastoja z uporabo metod za prepoznavo srčnega zastoja je prvi korak za povečanje stopnje oživljanja navzočih in posledično možnosti preživetja. Namen pregleda literature je bil ugotoviti, katere metode se za prepoznavo srčnega zastoja uporabljajo v dispečerski službi zdravstva pri tistih pacientih, ki so utrpeli zastoj srca.
Metode: Za pregled znanstvene literature smo uporabili mednarodne baze: PubMed, CHINAL, Cochrane Library in ScienceDirect. Uporabili smo opisno metodo dela, metodo analize, komparacije in metodo sinteze. V hierarhiji dokazov smo ocenili moč dokazov iz zbranih raziskav. S preglednico smo prikazali rezultate analize in sinteze znanstvene literature.
Rezultati: Od 32-ih zadetkov smo jih v pregled vključili pet. Uporaba metod za odločanje v dispečerski službi zdravstva precej vpliva na prepoznavo nastalih zunajbolnišničnih srčnih zastojev in s tem podajanjem navodil za oživljanje.
Razprava in zaključek: Uporaba dobre in učinkovite metode za prepoznavo zunajbolnišničnega srčnega zastoja je ključnega pomena za dobro povezano verigo preživetja in posledično višjo stopnjo preživetja. Z uporabo metod za odločanje pri nastalem zunajbolnišničnem srčnem zastoju ga zdravstveni dispečer prepozna in začne s podajanjem navodil za oživljanje, s čimer povečuje stopnjo možnosti preživetja.
Ključne besede: dispečer, srčni zastoj, kardiopulmonalno oživljanje, metode odločanja, nujna medicinska pomoč
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 106; Prenosov: 28
Celotno besedilo (846,50 KB) |
3. Analiza in predlog mreže mobilnih enot nujne medicinske pomoči na območju delovanja dispečerskega centra zdravstva Maribor : magistrsko deloMatevž Golob, 2022, magistrsko delo Opis: V praksi smo opazili, da je obstoječi sistem nujne medicinske pomoči precej centraliziran, zaradi tega nastajajo na posameznih območjih daljši dostopni časi. To lahko privede do razlik v dostopnosti nujne medicinske pomoči občanom na ruralnih območjih, ki so bolj oddaljena od mestnih središč oziroma začetnih izvoznih lokacij mobilnih enot nujne medicinske pomoči. Namen naloge je preučiti obstoječe stanje in predstaviti povprečne dostopne čase ekip do lokacij izrednih dogodkov ter izdelati identifikacijo potrebnega števila ekip za zagotavljanje dostopnih časov pod mejo, ki je pri 15 minutah. Na osnovi ugotovitev bomo oblikovali predlog za preoblikovanje mreže mobilnih enot nujne medicinske pomoči. Na ta način bomo pomagali zagotoviti enakomernejšo obravnavo in enakomernejše dostopne čase za vse prebivalce ne glede na lokacijo bivanja. Pri tem se bomo primarno oprli na geografske informacijske sisteme (GIS) in podatke, ki se med operativnim delom zbirajo v dispečerskem centru zdravstva Maribor.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, GIS, izboljšanje dostopa s pomočjo GIS, pregled načinov optimizacije poti, večkriterijsko odločanje
Objavljeno v DKUM: 16.01.2023; Ogledov: 187; Prenosov: 34
Celotno besedilo (5,29 MB) |
4. Vpliv covid-19 na določitev stopnje nujnosti pri nujni medicinski pomoči : magistrsko deloSimon Bukovec, 2022, magistrsko delo Opis: Decembra 2019 je bil na Kitajskem potrjen prvi primer novega koronavirusa (SARS-CoV-2), ki povzroči nalezljivo bolezen covid-19. Ta je kmalu povzročila svetovno pandemijo in prizadela mnoga področja človekovega delovanja, med drugim tudi zdravstvo in posledično paciente. Zaradi preobremenjenosti zdravstvenega sistema in njegove nepripravljenosti na večji izbruh nalezljivih bolezni, je bil ta prisiljen omejiti svoje delovanje nenujnih oddelkov. S tem so bile velikemu številu pacientov kršene pravice do varne, primerne in kakovostne zdravstvene obravnave kljub mednarodni in nacionalni ureditvi. Zaradi navedenega se je povečal tudi pritisk na urgentne centre oziroma centre nujne medicinske pomoči, kar pa je vplivalo tudi na triažo, s katero se določa stopnja nujnosti obravnave pacienta. Iz medijev je bilo mogoče zaslediti, da so nekateri zdravstveni zavodi zavračali obravnavo pacientov, ki niso predložili negativnega testa na covid-19. Hkrati je prišlo do konflikta etičnih pogledov med pravnimi pravili in njihovo izvedbo v praksi. Domača in mednarodna socialna pravna pravila temeljijo na deontološki teoriji, katere cilj in ideja je zagotovi vsem enako obravnavo in oskrbo. Ob tem so se v zdravstvenih zavodih srečevali s pomanjkanjem opreme in kadra ter bi bilo potrebno reševati situacijo skladno z utilitaristično teorijo, ki v ospredje postavlja reševanja največjega števila kakovostnih življenj. Priča pa smo bili tudi konfliktu individualnih in socialnih pravic, saj je bilo potrebno omejiti pravice posameznega pacienta, da je bilo mogoče ohraniti delujoče (javno) zdravstvo. Navedeni konflikti in situacije predstavljajo velik izziv tako za normodajalce kot tudi za zdravstveno osebje in nenazadnje tudi za paciente same.
Ključne besede: covid-19, triaža, pacientove pravice, nujna medicinska pomoč, pandemija, nalezljive bolezni
Objavljeno v DKUM: 08.07.2022; Ogledov: 393; Prenosov: 88
Celotno besedilo (1,03 MB) |
5. Doprinos uporabe prenosnih laboratorijskih naprav v urgentni mediciniAlen Šuta, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Doprinos uporabe prenosnih laboratorijskih naprav v urgentni medicini je zagotavljanje zanesljivega in hitrega diagnosticiranja pri vitalno ogroženih pacientih. Prenosne laboratorijske naprave pripomorejo k zmanjševanju časa obravnave pacientov, saj z njimi znatno zmanjšamo čas od odvzema krvi do prikaza laboratorijskih rezultatov.
Metodologija: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Do strokovne literature smo dostopali preko baz podatkov: COBISS, PubMed, CINAHL, Medline, Google Učenjak in DKUM. Pri iskanju literature smo se omejili na literaturo, ki ni starejša od deset let. V empiričnem delu raziskave smo uporabili metodo anketiranja. Vprašalnik je vseboval vprašanja zaprtega in kombiniranega tipa. Podatke, ki smo jih pridobili, smo analizirali ter jih prikazali s pomočjo programov Microsoft Excel in Microsoft Word. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno statistično metodo analize podatkov.
Rezultati: Z raziskavo smo odkrili, da se laboratorijske naprave uporabljajo vsakodnevno pri številnih pacientih, pri katerih zmanjšajo potreben čas do prikaza najnujnejših laboratorijskih rezultatov. Vodilne težave, ki smo jih prepoznali pa so bile izredno draga nabava prenosnih laboratorijskih naprav in drage potrošne kartuše.
Razprava in sklep: V diplomskem delu smo ugotovili, da je doprinos prenosnih laboratorijskih naprav zadovoljiv in prekaša njihove slabosti.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, urgentni center, laboratorijska diagnostika, laboratorijski rezultati.
Objavljeno v DKUM: 22.03.2022; Ogledov: 597; Prenosov: 100
Celotno besedilo (1,07 MB) |
6. Simulacija kardio-pulmonalnega oživljanja bolnika z okužbo s COVID-19Aljaž Groboljšek, 2021, magistrsko delo Opis: Uvod: Pandemija bolezni COVID-19 je spremenila obravnavo vitalno ogroženih bolnikov v zunajbolnišničnem okolju. Za uspešno preprečevanje širjenja okužb je, poleg pravilne uporabe osebne varovalne opreme, bistvenega pomena tudi ustrezno strokovno izpopolnjevanje zdravstvenih delavcev. Simulacije so ena izmed sodobnejših izobraževalnih metod, nadvse primernih za izboljšanje ukrepanja pri visoko tveganih ali stresnih intervencijah.
Metode: S pomočjo literature smo predstavili informacije o vplivu virusa SARS-CoV-2 na oživljanje bolnikov, uporabo osebne varovalne opreme in prednosti izobraževanj s pomočjo simulacij. V empiričnem delu raziskave pa smo s pomočjo simulacij raziskovali vpliv uporabe osebne varovalne opreme na oživljanje bolnika z okužbo s COVID-19.
Rezultati: Ugotovili smo, da nameščanje osebne varovalne opreme podaljšuje odzivni čas. Čeprav je delo v tej opremi fizično napornejše, pa njena uporaba nima bistvenega vpliva na poslabšanje obravnave bolnika, pretirano pa tudi ne otežuje komunikacije med člani ekipe.
Razprava in sklep: Uporaba osebne varovalne opreme ima določen vpliv na oživljanje. Simulacije dajejo dodatno vrednost izobraževanjem. Smotrno bi jih bilo vključiti v skupno in kontinuirano strokovno izpopolnjevanje članov vseh enot, ki sodelujejo pri izvajanju nujne medicinske pomoči.
Ključne besede: COVID-19, simulacija, nujna medicinska pomoč, oživljanje
Objavljeno v DKUM: 03.11.2021; Ogledov: 745; Prenosov: 71
Celotno besedilo (3,15 MB) |
7. Prva pomoč laikov pred prihodom nujne medicinske pomočiMaja Selič, 2021, diplomsko delo Opis: Prva pomoč je oskrba, ki jo na kraju nesreče/dogodka dobi pacient/ponesrečenec. Traja vse do prihoda nujne medicinske pomoči, običajno pa je izvedena s pomočjo enostavnih pripomočkov ter improvizacije. Je življenjsko pomembna, saj pomaga zmanjšati število poškodb ter trpljenje pacienta/ponesrečenca, poleg tega pa izboljša verjetnost preživetja poškodovanca oziroma obolelega.
Ključne besede: prva pomoč, laiki, nujna medicinska pomoč
Objavljeno v DKUM: 17.08.2021; Ogledov: 1172; Prenosov: 166
Celotno besedilo (691,19 KB) |
8. Usposobljenost zdravstvenih delavcev o prepoznavanju simptomov akutne zastrupitve z nedovoljenimi drogamiPetra Rebernik, 2020, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Akutna zastrupitev z nedovoljenimi drogami je življenjsko ogrožajoče zdravstveno stanje, ki zahteva dobro poznavanje simptomov in temu primerno takojšnje ukrepanje. Zato je pomembno, da zdravstveni delavci hitro prepoznajo simptome in so dovolj dobro usposobljeni na tem področju.
Raziskovalna metodologija: V teoretičnem delu diplomskega naloge smo uporabili opisno (deskriptivno) metodo dela. Predstavili smo najpogostejše nedovoljene droge, opisali simptome akutne zastrupitve z nedovoljenimi drogami ter navedli ukrepe prve in nujne medicinske pomoči. V raziskovalnem delu pa smo ugotavljali, kakšna je usposobljenost zdravstvenih delavcev za prepoznavanje simptomov akutne zastrupitve z nedovoljenimi drogami ter kakšno je njihovo poznavanje ukrepov prve in nujne medicinske pomoči.
Rezultati: Ugotovili smo, da je po mnenju zdravstvenih delavcev prepoznavanje simptomov akutne zastrupitve z nedovoljenimi drogami odvisno predvsem od vrste droge, s katero se pacient zastrupi. Analizi zbranih podatkov je pokazala, da imajo zdravstveni delavci zadostno znanje o ukrepih prve pomoči in nujne medicinske pomoči pri akutni zastrupitvi z nedovoljenimi drogami ter da dodatnega izobraževanja ne potrebujejo
Razprava in sklep: Menimo pa, da bi zdravstveni delavci morali pridobiti več znanja o tem, kako prepoznati simptome akutne zastrupitve z nedovoljenimi drogami.
Ključne besede: prepovedane droge, prva pomoč, nujna medicinska pomoč
Objavljeno v DKUM: 09.03.2021; Ogledov: 747; Prenosov: 80
Celotno besedilo (688,83 KB) |
9. Znanje temeljnih postopkov oživljanja med zaposlenimi v nujni medicinski pomoči, zdravstvenimi delavci in laikiMarjan Zupanič, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo predstavlja poznavanje temeljnih postopkov oživljanja s poudarkom na poznavanju le-teh med zaposlenimi v nujni medicinski pomoči, ostalim zdravstvenim osebjem in laiki. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Kot merski instrument smo uporabili anketni vprašalnik. Hipoteze smo preverjali s pomočjo statističnega paketa SPSS V24. Ugotovili smo, da pri oceni skupnega poznavanja TPO med NMP, ostalim zdravstvenim osebjem in laiki ni statistično značilnih razlik. Razlike so se pokazale pri posameznih vprašanjih glede poznavanja nudenja TPO, kjer je bilo znanje laikov opazno slabše. Potrdili smo, da obstajajo statistično značilne razlike v poznavanju TPO za otroke od 1 do 8 let med laiki in ostalim zdravstvenim osebjem ter med NMP in ostalim zdravstvenim osebjem. Laiki so slabši poznavalci. Statistično značilne razlike pri razlogih za neudeležbo tečaja smo zaznali med laiki in ostalim zdravstvenim osebjem ter med NMP in laiki, in sicer pri nedostopnosti tečaja, lastnem nezanimanju in zadostnem znanju. Rezultati stroki sporočajo, kje so potrebne spremembe in opozarjajo na uvajanje tečajev, izobraževanj glede TPO med vse zaposlene v zdravstvu kakor tudi med vse ostalo prebivalstvo. Javnost se lahko iz vsebine naloge in rezultatov raziskave seznani s pravilnim TPO in tudi o nepravilnih pristopih pri TPO. Dobro znanje oživljanja danes ne pomeni dobrega znanja tudi v prihodnje, zato je ključno, da se to osvežuje.
Ključne besede: Oživljanje, znanje, zaposleni, nujna medicinska pomoč
Objavljeno v DKUM: 10.02.2021; Ogledov: 766; Prenosov: 171
Celotno besedilo (2,37 MB) |
10. Kakovost in varnost predaje življenjsko ogroženega pacienta med ekipo nujne medicinske pomoči in urgentnim centromBlaž Ciglar, 2020, magistrsko delo Opis: Uvod: Proces predaje življenjsko ogroženega pacienta med ekipo nujne medicinske pomoči in urgentnim centrom je ključnega pomena za zagotavljanje kakovosti in varnosti zdravstvene oskrbe in mora vsebovati vse aktivnosti za usklajevanje med zdravstvenimi delavci ter kontinuirano oskrbo življenjsko ogroženega pacienta. Namen je bil raziskati proces predaje življenjsko ogroženega pacienta med ekipo nujne medicinske pomoči in urgentnim centrom.
Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija, kot raziskovalni instrument je bil uporabljen anketni vprašalnik. Vzorec je bil namenski, sodelovalo je 63 zaposlenih v nujni medicinski pomoči iz treh Zdravstvenih domov ter 71 zaposlenih iz dveh Urgentnih centrov. Obdelava podatkov je bila izvedena na podlagi opisne statistike, Kruskal-Wallisovega testa in Mann-Whitney U testa.
Rezultati: Podatki o izmerjenih vitalnih funkcijah predstavljajo najpomembnejše podatke v procesu predaje življenjsko ogroženega pacienta za zaposlene v nujni medicinski pomoči v 63,5 % in za zaposlene v urgentnih centrih v 67,7 %. 87,3 % zaposlenih v nujni medicinski pomoči in 87,2 % zaposlenih v urgentnih centrih ne pozna nobenega pripomočka za strukturirano predajo življenjsko ogroženega pacienta. Med zaposlenimi v nujni medicinski pomoči in zaposlenimi v urgentnih centrih ni bila ugotovljena statistično pomembna razlika (U = 2049,500; p = 0,375) v oceni potrebe po uvedbi strukturirane predaje.
Razprava in sklep: Kakovost procesa predaje življenjsko ogroženega pacienta med ekipo nujne medicinske pomoči in urgentnim centrom je začetni kazalnik kakovosti in varnosti obravnave pacienta, ki ima vpliv na vse nadaljnje obravnave. Za razvoj omenjenega procesa je ključnega pomena njegovo raziskovanje in uvedba standardizacije.
Ključne besede: predaja pacienta, prehospital, nujna medicinska pomoč, urgentni center, komunikacija
Objavljeno v DKUM: 01.12.2020; Ogledov: 805; Prenosov: 160
Celotno besedilo (918,56 KB) |
