SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 51
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga medicinske sestre pri triaži pacientov v splošni nujni medicinski pomoči
Cecilija Hlačer, 2009, diplomsko delo

Opis: V prvem delu smo predstavili organizacijo službe nujne medicinske pomoči (NMP) ter pravne osnove za organizacijo in izvajanje le-te. Ambulanta zagotavlja neprekinjeno zdravstveno dejavnost na nivoju osnovne zdravstvene službe v času, ko redne ambulante ne delajo, izjemoma pa tudi izven tega časa, če pacientov izbrani zdravnik ni dosegljiv, bolezen ali poškodba pa je takšna, da mora biti oskrbljena še isti dan. Triaža je ena pomembnejših in zahtevnejših nalog medicinske sestre v ambulanti NMP, saj je v večini primerov prav medicinska sestra tista, ki prva stopi v kontakt s pacientom. Predstavili smo nekaj najpogostejših nujnih zdravstvenih stanj, s katerimi se medicinske sestre srečujejo v ambulanti NMP. Raziskava je potekala na dva načina. V prvem delu raziskave, kjer nas je zanimal vzrok obiska ambulante NMP, smo podatke dobili iz zapisov v ambulantno knjigo. V drugem delu, ki je potekal v obliki ankete prehospitalnih enot (PHE) v Sloveniji, pa nas je zanimalo, kdo od zaposlenih opravlja triažo, kako pridobivajo dodatna znanja iz nujnih stanj in katere ukrepe bi izvajali pri življenjsko ogroženih pacientih. V prvem delu je raziskava pokazala, da so infekcije vodilni razlog obiska, sledijo poškodbe, patologija ostalih organskih sistemov je bistveno redkejša. V drugem delu raziskave smo ugotovili, da se zaposleni v zdravstveni negi redno izobražujejo in si želijo kontinuiranega izobraževanja, pri svojem delu pa večkrat prekoračijo kompetence. Pri anketi je sodelovalo 149 anketirancev iz devetih od enajstih PHE in iz treh od štirih C enot. Na koncu smo vse podatke analizirali s programom Microsoft Office Excel in prikazali z grafikoni.
Ključne besede: Ključne besede: triaža, medicinska sestra, nujna medicinska pomoč, nujna stanja.
Objavljeno: 27.03.2009; Ogledov: 5260; Prenosov: 1551
.pdf Celotno besedilo (6,55 MB)

2.
Vloga diplomiranega zdravstvenika v službi helikopterske nujne medicinske pomoči
Igor Vrandečič, 2009, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji se je leta 2003 začel poskusno izvajati projekt Helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP). Namen diplomske naloge je bil predstaviti službo HNMP in vlogo, ki jo ima diplomirani zdravstvenik - reševalec. V nalogi je opravljen pregled nekaterih enot, ki izvajajo helikoptersko nujno medicinsko pomoč v Evropi. Glavni cilj diplomske naloge je bil prikaz specifičnosti dela diplomiranega zdravstvenika - reševalca. Ob tem je prikazana evalvacija dela HNMP v obdobju od junija 2003 do decembra 2006 in primerjava slovenske HNMP z nekaterimi referenčnimi službami v Evropi ter rezultati začetkov rednega dela HNMP. Za potrebe pisanja diplomske naloge smo si pridobili podatke o delovanju nekaterih tovrstnih služb v Evropi. Uporabljena je metoda retrospektivne študije podatkov o opravljenem delu projekta HNMP v Sloveniji. Dobljeni podatki so statistično obdelani s pomočjo računalniškega programa (Excel, SPSS) in so ustrezno interpretirani. Rezultati kažejo, da je diplomiran zdravstvenik eden izmed trdnih členov zdravstvenega tima, ki sodeluje v enoti HNMP in ima bistveno vlogo pri izvajanju postopkov zdravstvene nege kot tudi pri izvajanju medicinsko tehničnih posegih po naročilu zdravnika. Diplomsko delo dokazuje smiselnost rednega delovanja enote HNMP, na to kaže naraščanje prevozov in nepokritost nekaterih območij v Sloveniji z enoto HNMP. HNMP je skrajšala čas od trenutka nenadnega obolenja ali poškodbe do sprejema v bolnišnico, kar je še posebej pomembno pri stanjih, kjer odloča čas. Zaradi tega si NMP brez HNMP v Sloveniji ne znamo več predstavljati.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, helikopterska nujna medicinska pomoč, diplomirani zdravstvenik, urgentna medicina, bolnik, urgentna zdravstvena nega.
Objavljeno: 30.04.2009; Ogledov: 3210; Prenosov: 471
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

3.
UPORABA ENOTE HELIKOPTERSKE NUJNE MEDICINSKE POMOČI PRI OBRAVNAVI BOLNIKOV Z AKUTNIM KORONARNIM SINDROMOM
Gorazd Bregant, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili enoto HNMP v Sloveniji, njeno delovanje in zgodovino. Obravnavali smo učinkovost njenega delovanja na vzorcu 252 bolnikov z akutnim koronarnim sindromom, ki jih je enota oskrbela po principih sodobnih smernic oskrbe takšnih bolnikov in prepeljala v prvih petih letih delovanja službe (16.7.2003 — 16.7.2008). Uporabili smo deskriptivno metodo s študijem literature za področje AKS. Uporabili smo retrospektivno metodo (študija izpolnjenih protokolov intervencij). Podatke smo analizirali (grafi). Prepeljanih je bilo 252 bolnikov z AKS, od tega 139 (55,15%) bolnikov z STEMI, 10 bolnikov (3.96%) z nestabilno angino pektoris, in 12 bolnikov (4,76l%) z NSTEMI. Za 91 bolnikov (36,11%) se zdravniki niso natančno opredelili o vodilni diagnozi. Ugotovili smo skupno število prepeljanih bolnikov in razloge za intervencijo, izračunali povprečne odzivne čase enote HNMP glede na prevoznika, skupne povprečne čase od klica do prihoda do bolnika, čas od klica do prihoda z bolnikom v bolnišnico ter čas od pristanka na pristajališču Roška do prihoda v bolnišnico z reševalnim vozilom. Na zemljevidu Slovenije smo grafično prikazali kraje posredovanja enote HNMP. Preučevali smo oskrbo bolnikov z akutnim koronarnim sindromom. Ugotovili smo, da nudi služba HNMP dobro oskrbo bolnikom, da so kadri enote na visokem nivoju, da je oprema, ki jo uporabljajo ustrezna in sodobna, in da služba HNMP skrbi za stalno dodatno izobraževanje svojega kadra. Ugotovili smo tudi pomanjkljivosti pri umeščenosti službe HNMP v Sloveniji, omejenost na dnevni čas delovanja, omejen način aktivacije, dolgi časi aktivacije in do prihoda bolnika v zdravstveno ustanovo, izguba časa zaradi neurejenega helioporta v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in neurejenega dispečerstva v zdravstvu. Ugotovili smo, da enota nima stalne posadke prevoznika, da se dnevno menja tip helikopterja s katerim posreduje, da so vsi helikopterji nenamenski in omejeno uporabni, in da ena enota v Sloveniji ni dovolj učinkovita za vse prebivalce Slovenije.
Ključne besede: - AKS (akutni koronarni sindrom) - AVPU (alert, verbal, pain, unresponsive) - CIIM (Center za intenzivno interno medicino) - EKG (elektrokardiogram) - ERC (European Resuscitation Council) - GCS (Glasgow coma scale) - GRZS (Gorska reševalna zveza Slovenije) - HEMS (Helicopter emergency medical service) - HNMP (Helikopterska nujna medicinska pomoč) - IPP (Internistična prva pomoč) - LKB (levokračni blok) - LPE (Letalska policijska enota) - MONA (morfij, kisik, nitroglicerin, aspirin) - NAP (
Objavljeno: 15.07.2009; Ogledov: 2793; Prenosov: 402
.pdf Celotno besedilo (17,00 MB)

4.
UPORABA KAPNOMETRIJE IN KAPNOGRAFIJE V NUJNI MEDICINSKI POMOČI
Tadeja Arčan, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskali uporabnost kapnometrije in kapnografije v nujnih stanjih. Pregled literature smo izvedli v bibliografski podatkovni bazi MEDLINE, kjer smo poiskali predvsem primarne znanstvene vire. Terciarni viri so vključevali učbenike in priročnike s področja urgentne medicine. V rezultatih smo sistematično klasificirali uporabnost kapnometrije, oziroma kapnografije v kronološkem vrstnem redu, glede na nastajanje CO2 in njegovega prenosa po krvi do pljuč in izdiha (celični metabolizem — cirkulacija — pljuča — dihanje — anatomske dihalne poti — umetne dihalne poti — dihalni sistemi — ventilator). Rezultati prikazujejo največjo uporabnost kapnografije pri določanju položaja sapničnega tubusa in poznejši kontroli le-tega. Glede na študijo literature, smo ugotovili, da medicinske sestre pri sedaciji bolnika poudarjajo pomen nadzora s pomočjo kapnografijo. Znanstvene objave na področju kapnometrije obsegajo predvsem prognostiko preživetja in oceno cirkulacije. V kratki raziskavi na vzorcu 20 študentov smo ugotovili, da imajo študentje FZV Maribor po končanem študiju o tem področju zelo malo znanja. Diplomsko delo smo zato namenoma zelo podkrepili s slikovnim materialom, da bi olajšali razumevanje vsebin iz področja kapnometrije in kapnografije.
Ključne besede: kapnografija, kapnometrija, PetCO2, nujna medicinska pomoč
Objavljeno: 06.11.2009; Ogledov: 3410; Prenosov: 1024
.pdf Celotno besedilo (7,57 MB)

5.
PRVA POMOČ PRI OSKRBI PONESREČENCA V PROMETNIH NEZGODAH
Mitja Ločičnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili ekipo NMP v Sloveniji in njeno delovanje. Predstavili smo postopke in posege, tehnike in sisteme reševanja pri oskrbi poškodovancev na terenu, z vključitvijo vseh ostalih služb, ki pomagajo oziroma sodelujejo pri reševanju ponesrečencev v prometnih nezgodah na območju Šaleške regije. Obravnavali smo prometne nezgode, pri katerih je bila aktivirana ekipa NMP zdravstvenega doma Velenje. Analizirali smo 258 ponesrečencev v prometnih nezgodah, pri katerih je bila aktivirana ekipa NMP na vzorcu 205 protokolov od 1. 1. 2007 do 11. 11. 2009. Uporabili smo deskriptivno metodo s študijem literature za področje NMP in oskrbe ponesrečencev v prometnih nezgodah. Uporabili smo retrospektivno metodo (študija izpolnjenih protokolov nujnih intervencij). Podatke smo analizirali (grafi). V prometnih nezgodah je bilo udeleženih 258 ponesrečencev, od tega 163 moških (63,2 %) in 95 žensk (36,8 %). Mladoletnih oziroma starih do 21 let je bilo 79 (30,6 %), nad 21 let pa 179 ponesrečencev (69,4 %). V tem obdobju je v prometnih nesrečah umrlo 13 ponesrečencev (5 %), 57 ponesrečencev (22,1 %) je bilo hudo poškodovanih, 147 ponesrečencev (57 %) je utrpelo lažje poškodbe, 41 ponesrečencev (15,9 %) ni utrpelo vidnih poškodb. Pri 13 ponesrečencih (5 %) je bilo ugotovljeno uživanje alkohola, 6 ponesrečencev je uživalo psihoaktivne snovi (2,3 %), pri 2 ponesrečencih (0,8 %) je bil podan sum poizkusa samomora. Ugotovili smo, da je bilo udeleženih v prometnih nezgodah več kot 60 % moških, v večini stari nad 21 let. Ekipa NMP je Zdravstvenem domu Velenje zelo dobro organizirana, prav tako v celotni Sloveniji. V veliki meri sta za to zaslužna zelo dobra in sodobna opremljenost reševalnih vozil in pa strokovno izobraževan kader, ki se neprestano dodatno izpopolnjuje na seminarjih. Veliko pomanjkljivost smo odkrili pri kadru in sicer pri skupno vseh intervencijah je sodelovalo samo 34 (16,6 %) diplomiranih zdravstvenikov oziroma diplomiranih medicinskih sester, kajti zaposlena sta samo dva diplomirana zdravstvenika, oziroma zadnje leto le eden. V veliki večini so zdravstveni tehniki oziroma srednje medicinske sestre in pa vozniki s posebnim tečajem. Ugotovili smo tudi pomanjkljivost pri službi HNMP v Sloveniji, saj je omejena na dnevni čas delovanja, dolgi čas aktivacije in do prihoda bolnika v zdravstveno ustanovo, kar smo tudi dokazali na zemljevidu.
Ključne besede: - ABCDE: Airway, breathing, circulation, disability, exposure - AF: Atrijska fibrilacija - ASY: Asistolija - ATLS: Dodatni postopki obravnave (oživljanja) poškodovancev - AVPU: Ocenjevanalna lestvica (Alert- buden; Verbal- odziven na verbalni poziv; Pain- odziven na bolečino; Unresponsive- neodziven) - EKG: Elektrokardiogram - ETI: Endotrahealna intubacija - GCS: Glasgowska lestvica kome - GRS: Gorska reševalna služba - HNMP: Helikopterska nujna medicinska pomoč
Objavljeno: 15.02.2010; Ogledov: 3259; Prenosov: 622
.pdf Celotno besedilo (13,74 MB)

6.
Komunikacija in reševanje konfliktov v nujni medicinski pomoči
Tadej Lunder, 2010, diplomsko delo

Opis: Vedno komuniciramo, tudi kadar ne govorimo. V komunikaciji, lahko pride do nasprotnih mnenj in konfliktov; če je zraven še težko in odgovorno delo, so možnosti za nastanek konfliktov še večje. V diplomskem delu je predstavljen pomen profesionalne komunikacije in reševanja konfliktov pri obravnavi bolnika/poškodovanca na terenu. Komunicirati in reševati konflikte je treba znati ne samo teoretično, ampak tudi v praksi. Teorija nas uči dobre komunikacije in spoznavanja konfliktov ter njihovega učinkovitega reševanja. Metodologija dela. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji z uporabo zaprtega tipa anketnega vprašalnika. Raziskovalni vzorec je vključeval 50 reševalcev iz treh reševalnih postaj štajerske regije. Raziskava je potekala v PHE Maribor, ZD Slovenska Bistrica in ZD Slovenske Konjice. Rezultati raziskave. Z raziskavo smo dosegli zastavljene cilje, hkrati pa spoznali težave pri nezadostnem posedovanju znanja pri zaposlenih s srednješolsko izobrazbo, katerim primanjkuje znanja in čuta odgovornosti po boljšem znanju in obvladovanju komunikacije in reševanja konfliktov. Sklep. Z raziskavo smo želeli ugotoviti pomen obvladovanja komunikacijskih veščin, kot tudi sposobnosti ustreznega pristopa reševanja konfliktov s katerimi se srečamo reševalci v ambulanti za nujno medicinsko pomoč in na terenu.
Ključne besede: komunikacija, reševanje konfliktov, nujna medicinska pomoč
Objavljeno: 09.03.2010; Ogledov: 2861; Prenosov: 521
.pdf Celotno besedilo (249,78 KB)

7.
VLOGA IN KOMPETENCE REŠEVALCA V PREHOSPITALNEM OKOLJU
Dorijan Zabukovšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela in raziskovalnega (empiričnega) dela. V teoretičnem delu smo najprej predstavili vlogo reševalca, njegovo delo in kompetence ter dileme, s katerimi se srečuje pri svojem delu. Prav tako smo predstavili življenjsko ogrožajoča stanja, ob katerih bolnik potrebuje izvedbo nujnih ukrepov, zdravnik pa ni dosegljiv. Predstavili smo opremo reševalca in vozila, v katerih dela, ter komunikacijo med ekipo in pacientom na terenu ter samo organizacijo nujne medicinske pomoči. Predstavljena so tudi najpogostejša nujna stanja, s katerimi se zdravstveni reševalci srečujejo na terenu. Za empirični del diplomske naloge smo potrebne podatke dobili s pomočjo ankete, ki so jo izpolnili reševalci, zaposleni na prehospitalnih enotah po vsej Sloveniji. Anketa je bila izvedena v mesecu decembru 2009. V anketi je sodelovalo 70 zdravstvenih reševalcev, raziskava je bila anonimna, uporabili smo deskriptivno metodo. Rezultate ankete smo analizirali in interpretirali.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, medicinska sestra / zdravstvenik, zdravstveni reševalec, prehospitalna ekipa, prehospitalna enota.
Objavljeno: 31.03.2010; Ogledov: 3744; Prenosov: 1075
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

8.
POJASNILNA DOLŽNOST, ODLOČANJE O ZDRAVLJENJU IN VNAPREJ IZRAŽENA VOLJA V PROCESU ZDRAVSTVENE OSKRBE PACIENTA
Kaja Takač, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena avtonomija pacienta pri odločanju o zdravljenju, tako v času popolne sposobnosti odločanja o sebi, kot tudi za primere, ko tega ne bo zmožen. Pacient naj ne bi imel samo pasivne vloge pri zdravljenju, temveč tudi aktivno. Dana mu je pravica do privolitve ali zavrnitve določenega medicinskega posega, kot tudi preklic privolitve ali zavrnitve. Glavno vodilo vsakršne zdravstvene oskrbe je pacientova volja. V tej fazi odigra pomembno vlogo pojasnilna dolžnost, ki je temelj pacientove avtonomije in mora biti razumljiva in tako obsežna, da bo pacient razumel, kaj lahko pričakuje od posega. V kolikor zdravnik ne opravi pojasnilne dolžnosti, ali jo opravi pomanjkljivo, lahko pride do odškodninske ali celo kazenske odgovornosti. Izjemoma lahko zdravnik pojasnilo opusti, kadar bi bolnikov vpogled v medicinsko dokumentacijo škodljivo vplival na njegovo zdravstveno stanje. Kadar pacient ni v stanju, ko bi lahko dal svoj pristanek v določeno zdravstveno oskrbo, poseg pa je nujen zaradi neposredne nevarnosti za življenje, govorimo o nujni medicinski pomoči. Le takrat je zdravnik upravičen napraviti poseg brez bolnikove privolitve. Vsak polnoletni pacient, ki je sposoben odločati o sebi, ima možnost izraziti voljo o tem, kakšna naj bo njegova zdravstevna oskrba v primeru, da ne bo več sposoben odločanja o sebi. Tako ima pravico do postavitve svojega zdravstvenega pooblaščenca, pravico do izključitve oz. omejitve oseb, ki so upravičene do odločanja o njegovi zdravstveni oskrbi ter pravico do vnaprej izražene volje glede njegove bodoče zdravstvene oskrbe. Zdravnik mora v določenem primeru upoštevati pacientovo vnaprejšnjo voljo, lahko pa mu je le kot smernica pri zdravljenju. Za konec je primerjalno predstavljena tudi angleška in nemška pravna ureditev instituta vnaprej izražene volje.
Ključne besede: Avtonomija pacienta, pojasnilna dolžnost, terapevtski privilegij, privolitev v zdravstveno oskrbo, zavrnitev zdravstvene oskrbe, nujna medicinska pomoč, pacientov pooblaščenec, vnaprej izražena volja.
Objavljeno: 30.09.2010; Ogledov: 3911; Prenosov: 860
.pdf Celotno besedilo (489,43 KB)

9.
DIPLOMIRANI ZDRAVSTVENIK IN NJEGOVA VLOGA PRI OSKRBI BOLNIKOV Z AKUTNIM KORONARNIM SINDROMOM V PREHOSPITALNI ENOTI NUJNE MEDICINSKE POMOČI
Samo Podhostnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili začetke in organiziranost nujne medicinske pomoči (NMP) v Sloveniji, organiziranost NMP na Koroškem, ker je posebnost v slovenskem prostoru, ter samo sestavo prehospitalne (PHE) enote. Na kratko smo predstavili tudi zgradbo in delovanje krvnih obtočil. Opisali smo akutni koronarni sindrom (AKS), klinično sliko ter verigo preživetja ob AKS-ju. Opredelili smo delitev AKS-ja glede na 12-kanalni elektrokardiogram in možne zaplete ob AKS-ju. Omenili smo tudi obravnavo bolnika z AKS-jem s strani PHE enote NMP ter vlogo diplomiranega zdravstvenika in aktivnost zdravstvene nege pri oskrbi bolnikov z AKS-jem v PHE enoti. V raziskavi, ki smo jo izvedli na Zdravstveno reševalnem centru Koroške, smo predstavili podatke, koliko bolnikov z AKS-jem iz terena prepeljemo v nadaljnjo oskrbo in zdravljenje v Splošno bolnišnico Slovenj Gradec in koliko v Univerzitetni klinični center Maribor. Ugotovili smo, da so bolniki z AKS-jem starejši ter da prevladuje moški spol, čas in pot sta bila krajša do SB Slovenj Gradec. Večino bolnikov smo prepeljali v SB Slovenj Gradec, vsi bolniki so bili dispnoični ali z bolečino v prsih, v samo enem primeru je prišlo do zapletov med prevozom — reanimacija.
Ključne besede: akutni koronarni sindrom, nujna medicinska pomoč, prehospitalna obravnava, diplomirani zdravstvenik v prehospitalni enoti.
Objavljeno: 24.12.2010; Ogledov: 2516; Prenosov: 531
.pdf Celotno besedilo (10,17 MB)

10.
ZAKONODAJA IN ORGANIZACIJA HELIKOPTERSKE NUJNE MEDICINSKE POMOČI SLOVENIJE
Mojca Gregorovič, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti zgodovino HNMP, njeno delovanje danes, zakonske podlage za delovanje in z raziskavo ugotoviti, kako so zaposleni v HNMP zadovoljni s trenutnim stanjem. Metodologija raziskovanja: raziskava na deskriptivni metodi dela z uporabo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 45 zaposlenih. Obdelanih je bilo le pet anketnih vprašalnikov. Raziskava je potekala v Osnovnem zdravstvu Gorenjske, Zdravstvenem domu Kranj, Enota helikopterske nujne medicinske pomoči Slovenije. Z raziskavo smo ugotavljali, kako so zaposleni zadovoljni s službo HNMP, ali so zadovoljni s sodelovanjem policije in vojske, kako so zadovoljni z aktivacijskim časom, ali lahko delajo z opremo za nujno medicinsko pomoč, kako se le-ta premešča. Ali Slovenske bolnišnice dobro sodelujejo s službo HNMP pri najavi pacienta in s prostori, ki morajo biti urejeni za pristanek helikopterja? Ali zaposleni izražajo potrebo po preletih ponoči? Ali zaposleni izražajo potrebo po nabavi svojega lastnega helikopterja za HNMP? Rezultati: ugotovili smo, da zaposleni v enoti HNMP trenutno niso zadovoljni z razmerami v HNMP. Bolj so zadovoljni s sodelovanjem policije kot vojske, aktivacija policije je mnogo hitrejša kot aktivacija vojske. Za slovenske bolnišnice so mnenja, da pristajanje ni prav varno. Zaradi varnosti zaposleni ne vidijo potrebe za opravljane preletov helikopterja ponoči. Vsi zaposleni menijo, da bi Slovenija potrebovala svoj helikopter za izvajanje HNMP. Sklep: zavest o tem, da je HNMP skrajšala čas od trenutka nenadnega obolenja ali poškodbe do sprejema v bolnišnico, kar je še posebej pomembno pri stanjih, kjer odloča čas, pomeni, da si NMP brez HNMP v Sloveniji ne znamo predstavljati.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, helikopterska nujna medicinska pomoč, Ustava republike Slovenije, Zakon o zdravstveni dejavnosti, pravilnik o pogojih izvajanja HNMP
Objavljeno: 12.05.2011; Ogledov: 1877; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (16,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici