| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SPOSOBNOST VZGOJITELJEV ZA NUDENJE PRVE POMOČI V VRTCU
Mojca Turk, 2016, diplomsko delo

Opis: Pri vsakdanjem delu v vrtcu se strokovni delavci poleg načrtovanega vzgojnega dela srečujejo tudi s poškodbami in nenadnimi bolezenskimi stanji. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, ali so strokovni delavci sposobni ustrezno nuditi prvo pomoč otroku. Za namen raziskave smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 26 vprašanj. S pomočjo vprašalnika se je raziskalo, s katerimi poškodbami in nenadnimi bolezenskimi stanji se najpogosteje srečujejo vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev v praksi ter za katere jih je najbolj strah, da bi do njih prišlo v njihovi skupini. V raziskavi je sodelovalo 72 anketiranih vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic na območju Dolenjske. Podatke smo obdelali kvantitativno z deskriptivno statistiko, s frekvenčno distribucijo, z uporabo tabel in z grafičnim prikazom. Raziskava je pokazala, da so strokovni delavci v vrtcih delno sposobni nuditi ustrezno prvo pomoč v določenih situacijah. Znanje prve pomoči strokovnih delavcev bi se moralo izpopolnjevati in obnavljati v krajšem obdobju.
Ključne besede: poškodbe otrok, nenadna bolezenska stanja, nudenje prve pomoči, varno okolje v vrtcu, zastrupitve otrok
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 990; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

2.
PROMETNE NEZGODE MOTOCIKLISTOV IN NUDENJE PRVE POMOČI
Petra Mirt, 2015, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Motociklisti spadajo med najbolj ogrožene udeležence v prometu, smrtnost je še vedno velika, znanje prve pomoči laikov pa slabo. Namen diplomske naloge je bil predstaviti varno vožnjo motociklistov, najpogostejše poškodbe pri prometnih nezgodah in nudenje prve pomoči ponesrečencu. Opisali smo pristop k poškodovanemu motociklistu po principu International Trauma Life Support (ITLS). Raziskovalne metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo delo, kjer smo uporabili aktualno strokovno literaturo v slovenskem in angleškem jeziku. V empiričnem delu pa smo uporabili kvantitativno tehniko zbiranja podatkov ter kot inštrument raziskave vključili še spletni anketni vprašalnik s 30 vprašanji zaprtega tipa. Pridobljene podatke, ki so nam jih podali motociklisti s petdesetimi izpolnjenimi spletnimi anketami, smo statistično obdelali, jih grafično prikazali ter opisali z opisno statistiko. Rezultati: Rezultati na spletno anketo so pokazali, da je znanje iz prve pomoči pri motociklistih prisotno, vendar je še vedno kar nekaj odstopanj od pravilnih odgovorov. Motociklisti menijo, da vozijo varno (96 %), 78 % jih uživa v hitri vožnji, večina se jih ne drži cestnih omejitev, več kot polovica se na cesti počuti ogrožene (62 %) in četrtina med vožnjo uživa občasno alkohol. Večina motociklistov (88 %) se zaveda, da spadajo med ranljive udeležence v cestnem prometu. Sklep: Motociklisti morajo biti v dobri psihofizični pripravljenosti, prav tako pa tudi imeti brezhiben motocikel za varno vožnjo v prometu. Kljub različnim ukrepom, ki se izvajajo v upanju, da bi bila prometna varnost v Sloveniji boljša, je pomembno previdno posameznikovo ravnanje v cestnem prometu. Znanje iz nudenja prve pomoči bi bilo potrebno osveževati, da bi lahko v primeru prometne nezgode ustrezno in samozavestno ukrepali ter preprečili hujše posledice poškodovancu ali celo rešili nekomu dragoceno življenje.
Ključne besede: motociklizem, varna vožnja, nudenje prve pomoči, ITLS, prometne nezgode motociklistov, poškodbe motociklistov.
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 912; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici