1. Nefarmakološki pristopi pri novorojenčku z neonatalnim abstinenčnim sindromomTaša Benko, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Uporaba opioidov je povzročila porast neonatalnega abstinenčnega sindroma (NAS) pri novorojenčkih, izpostavljenih drogam med nosečnostjo. NAS se kaže s simptomi, kot so pretirani jok in težave pri hranjenju. Zdravljenje vključuje farmakološke in nefarmakološke pristope, kot so morfij in dojenje.
Metode: Za izdelavo zaključnega dela smo pregledali znanstveno literaturo. S PIO pristopom smo sistematično iskali relevantne raziskave v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, MEDLINE, Cochrane Library in ScienceDirect. Sledili smo smernicam PRISMA. Uporabili smo kritično oceno člankov po hierarhiji dokazov ter izvedli vsebinsko analizo podatkov.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da nefarmakološki ukrepi, kot so sobivanje, stik kože na kožo, podpora pri dojenju in zmanjšana stimulacija, učinkovito zmanjšujejo dolžino hospitalizacije in potrebo po farmakološkem zdravljenju. Večja vključenost staršev prav tako izboljšuje rezultate zdravljenja.
Razprava in zaključek: Neonatalni abstinenčni sindrom povzroča resne težave pri novorojenčkih, pogosto zdravljenih farmakološko. Raziskave poudarjajo, da nefarmakološki ukrepi ne le bistveno zmanjšujejo potrebo po zdravilih in skrajšujejo hospitalizacijo, temveč tudi prispevajo k boljšemu zdravju novorojenčkov ter krepijo vez med materjo in otrokom. Kljub temu so omejitve v pomanjkanju standardizacije med bolnišnicami in pomanjkanju ustrezno usposobljenega zdravstvenega osebja. Ključne besede: neonatalni abstinenčni sindrom, novorojenček, nefarmakološki pristopi Objavljeno v DKUM: 25.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 62
Celotno besedilo (1,30 MB) |
2. Učinek terapevtske hipotermije in eritropoetina na nevrorazvojni izid novorojenčkov, rojenih s hipoksično ishemično encefalopatijoMaja Fajfar, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Hipoksično ishemična encefalopatija (HIE) novorojenčkov je eden glavnih vzrokov umrljivosti, neonatalnih konvulzij in nevrorazvojnih motenj otrok. Zlati standard zdravljenja je še vedno terapevtska hipotermija (TH), eden od možnih načinov zdravljenja pa je tudi uporaba eritropoetina (EPO).
Metode: Sistematično smo pregledali znanstveno literaturo na izbrano temo. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, Medline, ScienceDirect, Cochrane Library, Wiley online library, Sage Journals in z iskalnikom Google Učenjak. Upoštevali smo smernice PRISMA. Raziskave smo razvrstili po nivojih z izbrano hierarhijo dokazov, jih kritično ocenili z uporabo orodja Joanna Briggs Institute ter jih prikazali opisno in v obliki evalvacijske tabele.
Rezultati: Skupno smo pridobili 64 zadetkov. V končno analizo smo vključili 13 raziskav. Ugotovili smo, da je učinek EPO pri novorojenčkih s HIE še vedno premalo raziskan in ne vpliva bistveno na zmanjšanje smrtnosti ali boljši nevrorazvojni izid ter da njegova uporaba ne more nadomestiti izvajanja TH.
Diskusija in zaključek: Za uporabo EPO pri novorojenčkih s HIE je še vedno premalo podatkov. Zato svetujemo raziskave v smeri, da bi lahko nadomestili izvajanje TH v okoljih z omejenimi viri ali pomembno pripomogli k boljšim rezultatom v kombinaciji s TH. Ključne besede: novorojenček, eritropoetin, hipotermija, nevrorazvoj Objavljeno v DKUM: 11.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 73
Celotno besedilo (2,71 MB) |
3. Preprečevanje okužb pri žilnih pristopih novorojenčkovKsenija Štiglic, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Žilni pristopi so pri sodobnem zdravljenju novorojenčkov nepogrešljivi. Kljub temu predstavljajo vstopno pot za mikroorganizme. Ker novorojenčki predstavljajo ranljivo starostno skupino, so bolj dovzetni za pojav okužbe. Te lahko preprečimo ali omejimo z upoštevanjem preventivnih ukrepov. Upoštevanje teh ukrepov pozitivno vpliva na nadaljnje zdravstveno stanje novorojenčka.
Metode: V diplomskem delu so bili uporabljeni sistematični pristop dela z metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene literature, deskriptivna metoda in metoda kompilacije. Literaturo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, Cinahl in MEDLINE ter Google Scholar. Število zadetkov smo prikazali s pomočjo Boolovih operaterjev, ključnih besed, vključitvenih in izključitvenih kriterijev ter v obliki diagrama PRISMA. Analiza in sinteza identificiranih raziskav je bila prikazana v obliki tabele in opisno.
Rezultati: V podatkovnih bazah smo našli skupno 136 zadetkov; od tega jih je bilo za našo raziskavo primernih 8. Rezultati pregleda literature so pokazali, da upoštevanje preventivnih ukrepov pomembno vpliva na zmanjšano število potrjenih okužb in tudi na poznejše zdravstveno stanje novorojenčka v smislu podaljšane hospitalizacije in ležalne dobe, povečane morbidnosti, povečane možnosti za poznejše zaplete in smrti.
Razprava in zaključek: V naši raziskavi o preprečevanju okužb pri žilnih dostopih pri novorojenčkih smo ugotovili, da upoštevanje preventivnih ukrepov ugodno vpliva na poznejše stanje novorojenčka. Najpomembnejši ukrep je ustrezna higiena rok; ostali ukrepi vključujejo tudi pravilno rokovanje z žilnim katetrom in aseptično tehniko. Ključne besede: žilni pristopi, preprečevanje okužb, novorojenček Objavljeno v DKUM: 27.02.2024; Ogledov: 420; Prenosov: 146
Celotno besedilo (806,21 KB) |
4. Soočanje staršev z izgubo hudo bolnega novorojenčka v enoti intenzivne nege in terepijeKaja Kodrič, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Izguba otroka je ena izmed najbolj bolečih in travmatičnih izkušenj v življenju staršev, ki pusti globoke rane in ima trajen vpliv na življenje staršev. Leta 2020 se je 2,4 milijona smrti, kar predstavlja 47 % vseh smrti pri otrocih, mlajših od pet let, zgodilo v neonatalnem obdobju. Ti podatki kažejo, da je izguba novorojenčka zelo aktualen problem. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kako se starši soočajo z izgubo svojega hudo bolnega novorojenčka v enoti intenzivne nege in terapije.
Metode: V namen priprave zaključnega dela smo pregledali znanstveno in strokovno literaturo. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, SAGE in Web of Science, ter v podatkovni zbirki COBBISS in z brskalnikom Google Učenjak. Določili smo si vključitvene in izključitvene kriterije. Proces poteka iskanja in izbora literature smo predstavili v obliki diagrama po priporočilih PRISMA. Izbrane članke smo s pomočjo kontrolnega seznama Joanna Briggs Institute kritično ocenili. Za analizo in sintezo podatkov smo uporabili tematsko analizo.
Rezultati: V podatkovnih bazah smo skupno našli 550 zadetkov. V končno analizo smo vključili pet člankov. Izvedena je bila tematska analiza, ki je izpostavila glavni temi 1) odziv staršev ob izgubi novorojenčka in 2) soočanje z izgubo novorojenčka.
Razprava in sklep: Ugotovili smo, da se vsak starš z izgubo sooča drugače oziroma na svoj način in ob tem doživlja paleto različnih čustev ter občutkov in uporablja različne strategije za obvladovanje žalosti. Vsem žalujočim staršem pa je skupno to, da je biti starš hudo bolnemu novorojenčku, hospitaliziranemu v enoti intenzivne nege in terapije, izredno težko in naporno. Ključne besede: smrt, novorojenček, soočanje, starši, intenzivna nega in terapija Objavljeno v DKUM: 11.07.2023; Ogledov: 487; Prenosov: 95
Celotno besedilo (1,30 MB) |
5. Idejna zasnova otroške posteljice : magistrsko deloKatjuša Slana, 2019, magistrsko delo Opis: Tema magistrske naloge je vezana na večen problem novopečenih staršev – otrokovo spanje. Ideja mojega izdelka je zato nastala z namenom premagati to težavo in s tem omogočiti spanec tako staršem kot otroku. Starševstvo se je skozi čas vsekakor spremenilo in z novimi generacijami se vse bolj povečuje zanimanje za otroške izdelke in tehnologije, povezane z njimi, ki novopečenim staršem olajšajo vsakdanja opravila, skrajšajo čas dela in povečajo njihovo učinkovitost. V magistrski nalogi je zajet celoten razvoj izdelka po metodi »Design thinking«, ki je znana metodologija kreativnega reševanja problemov. Po raziskavi trga, analizi zbranih podatkov, podanih s strani bodočih in že obstoječih mamic, analizi vplivov zvoka na dojenčke in analizi strogih standardov v industriji otroških izdelkov sem prišla do razvoja različnih idej forme, mehanizmov, vključitve tehnologije, pa tudi stvari povezanih z blagovno znamko. Končni izdelek je rezultat vključitve uporabnikovih potreb in želja ter, kar je najpomembnejše, predstavlja rešitev in v procesu ustvarja edinstveno zgodbo. Ključne besede: novorojenček, otroška posteljica, otroško spanje, beli šum, bluetooth zvočnik, oblikovanje izdelka Objavljeno v DKUM: 05.12.2019; Ogledov: 1428; Prenosov: 193
Celotno besedilo (20,66 MB) |
6. Zdravstvena vzgoja otročnice o negi novorojenčkaNina Erjavec, 2018, diplomsko delo Opis: Izhodišče: Zdravstvena vzgoja otročnice je pomembna, naučimo jo samostojnosti pri negi in hranjenju novorojenčka. Namen raziskave je ugotoviti zdravstveno vzgojo otročnice o negi novorojenčka v porodnišnici.
Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila kvantitativna raziskovalna metoda dela. Kot raziskovalni instrument je uporabljen anketni vprašalnik, ki je vseboval 12 vprašanj zaprtega in polodprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 40 otročnic, hospitaliziranih v porodnišnici.
Rezultati raziskave: Ugotovili smo, da večina anketirank ob odpustu iz porodnišnice ni dovolj samostojnih pri negi novorojenčka, saj 29 (73 %) otročnic samostojno ne neguje svojega novorojenčka, temveč s pomočjo medicinske sestre.
Diskusija in zaključek: Večina otročnic je pred porodom prestrašenih in negotovih, vendar v dneh ko so hospitalizirane, pridobijo veliko znanja in psihične ter fizične podpore s strani medicinske sestre. Niso samostojne pri negi novorojenčka, saj nimajo priložnosti poskusiti nego novorojenčka, zaradi kratke ležalne dobe. Ključne besede: Vzgajanje, novorojenček, oskrba vitalnega novorojenčka, doba novorojenčka, medicinska sestra. Objavljeno v DKUM: 15.11.2018; Ogledov: 1330; Prenosov: 248
Celotno besedilo (738,33 KB) |
7. Vitalne funkcije in scenariji kritičnih stanj na simulatorju novorojenčkaBarbara Mazora, 2017, diplomsko delo Opis: Uvod: V diplomskem delu smo obravnavali simulacije na neonatalnem simulatorju. Osredotočili smo se na aktivnosti zdravstvene nege na področju opazovanja vitalnih funkcij in ukrepanja v kritičnih stanjih.
Raziskovalne metode: V varnem simulacijskem okolju smo izvedli eksperimentalni poskus. Uporabili smo simulator novorojenčka Newborn Hal in njemu pripadajočo opremo. Pri delu s simulatorjem smo uporabljali samo originalne pripomočke. Na podlagi študije literature smo pripravili scenarij kritičnega stanja.
Rezultati: Visokotehnološko razvit simulator nam je omogočil širok nabor možnosti za izdelavo lastnega scenarija. Kvaliteten in realističen simulator zelo dobro simulira vitalne funkcije, posledično lahko dobro prepoznamo stanje in pravilno ukrepamo. Simulator in nadzorni monitor delujeta skladno, kar pomeni, da kar opazujemo in tipamo na simulatorju vidimo na monitorju. Pomemben del simulatorja je kontrolni računalnik, ki izvaja nadzor nad kvaliteto ventilacije in stisov prsnega koša med kardio-pulmonalnim oživljanjem. Po končanem scenariju nam ponudi končno vrednotenje izvedenih aktivnosti na podlagi zahtev, ki smo jih vnesli med pripravo samega scenarija.
Razprava in zaključek: Ključnega pomena pri obravnavi je pravočasna prepoznava stanja in temu primerno ukrepanje. predvsem moramo dobro poznati fizične in fiziološke posebnosti novorojenčka ter vrednosti vitalnih funkcij in vitalne znake. Posebnost pri izvajanju temeljnih postopkov oživljanja pri novorojenčku je 5 začetnih vpihov in razmerje med stisi prsnega koša ter vpihi (3:1). Ključne besede: novorojenček, kritična stanja pri novorojenčkih, neonatalni simulator, scenarij kritičnih stanj, kardio-pulmonalno oživljanje Objavljeno v DKUM: 18.01.2018; Ogledov: 2131; Prenosov: 207
Celotno besedilo (1,18 MB) |
8. Izključno dojenje do šestega meseca starosti otrokaBarbara Kropej, 2017, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Dojenje je naraven način hranjenja dojenčkov in majhnih otrok. Izključno dojenje v prvih šestih mesecih življenja zagotavlja optimalno rast, razvoj in zdravje otroka. Pomembno je, da je udobno in da vzbuja ugodje posebnega zbližanja med materjo in otrokom. Namen diplomskega dela je predstaviti dojenje in težave pri dojenju. Ugotoviti želimo, ali so anketirane matere dovolj informirane o pomenu izključnega dojenja za njih in za otroka.
Metodologija raziskovanja: Uporabili smo deskriptivno metodo dela z interpretacijo domače in tuje literature. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi dela. Anketni vprašalnik je sestavljen iz 22 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Dobljene rezultate smo obdelali statistično in jih ponazorili v grafičnem prikazu s programom Microsoft Office Excel.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da se anketirane matere zavedajo pomembnosti dojenja za njih in za otroka. Menijo, da so dovolj poučene o dojenju, vendar je njihovo znanje o dojenju pomanjkljivo. V povprečju so anketirane matere izključno dojile svoje otroke 4 mesece.
Sklep: Raziskava je pokazala, da so ženske dobro informirane o dojenju, a je delež mater, ki svoje otroke 6 mesecev izključno dojijo zelo majhen. Dojenje je naravno, a je tudi umetnost, ki se jo je treba naučiti. Mati potrebuje strokovno pomoč, da prebrodi začetne težave. Ključne besede: izključno dojenje, novorojenček, mati, težave pri dojenju, medicinska sestra Objavljeno v DKUM: 07.06.2017; Ogledov: 2010; Prenosov: 224
Celotno besedilo (895,56 KB) |
9. Vloga medicinske sestre pri obravnavi novorojenčka z zlatenicoMiranda Zel, 2016, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu smo opisali zlatenico pri novorojenčku, vzrok nastanka, njene značilnosti, vrste in zdravljenje. Predstavili smo vlogo medicinske sestre pri obravnavi zlatenice v neonatalni enoti in štiri najpomembnejše aktivnosti po teoriji Virginije Henderson. Na podlagi zbranih podatkov smo preverili, kako dobro matere poznajo zlatenico in njene znake, kje dobijo največ informacij in kateri so najpogostejši negovalni problemi mater otrok z zlatenico.
Metodologija raziskovanja: Podatke smo zbirali anomimno s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 25 vprašanj (21 vprašanj zaprtega in 4 vprašanja polodprtega tipa). Raziskavo smo izvedli v mesecu avgustu 2016 na Oddelku za perinatologijo UKC Maribor med materami, katerih novorojenčki so imeli zlatenico. V raziskavi je sodelovalo 30 mater.
Rezultati: Zanimalo nas je, kako dobro matere poznajo zlatenico in njene znake, ali so dobile potrebne informacije o zlatenici in ali so bile zaradi zlatenice pri otroku zelo obremenjene. Ugotovili smo, da so matere z zlatenico dobro seznanjene in da večino teh informacij dobijo že v času pred porodom. V večini so vse potrebne informacije o zlatenici dobile od zdravstvenega osebja. Rezultati raziskave so pokazali, da matere ob nastanku zlatenice pri otroku niso tako zelo obremenjene in da je za njihove novorojenčke primerno poskrbljeno.
Sklep: V neonatalnem obdobju je zlatenica najpogostejše klinično stanje, ki zahteva pozornost zdravstvenih delavcev in staršev. Zavedamo se pomena zgodnjega odkrivanja zlatenice, posredovanja zdravstveno-vzgojnih vsebin in sodelovanja s starši ter pridobivanja njihovega zaupanja. Ključne besede: zlatenica, novorojenček, zdravstvena nega, bilirubin, fototerapija Objavljeno v DKUM: 24.10.2016; Ogledov: 4516; Prenosov: 251
Celotno besedilo (1,10 MB) |
10. Obolenja prebavil in nujna stanja v obdobju novorojenčkaSilva Burja, 2012, pregledni znanstveni članek Opis: V skupini novorojenčkov z običajnimi prebavnimi težavami je tudi pomembna skupina otrok z zelo resnimi obolenji prebavil s kirurškimi diagnozami. Prispevek je osredotočen na tiste, ki jih najpogosteje srečamo v praksi in razpravlja o nekaterih potencialno ogrožajočih prirojenih anomalijah in drugih obolenjih prebavil, ki se pojavijo že v obdobju novorojenčka. Naš namen je bil poglobiti razpravo o tej problematiki s poudarki na pomembnosti hitrega in pravilnega ukrepanja v vsakodnevni praksi. Ključne besede: Dojenček, novorojenček, Emergencies, Gastrointestinal Diseases, Gastrointestinalne bolezni, Infant, Newborn, novorojenčki, Nujna stanja, prebavila Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 1504; Prenosov: 71
Povezava na celotno besedilo |