| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Idejna zasnova otroške posteljice
Katjuša Slana, 2019, magistrsko delo

Opis: Tema magistrske naloge je vezana na večen problem novopečenih staršev – otrokovo spanje. Ideja mojega izdelka je zato nastala z namenom premagati to težavo in s tem omogočiti spanec tako staršem kot otroku. Starševstvo se je skozi čas vsekakor spremenilo in z novimi generacijami se vse bolj povečuje zanimanje za otroške izdelke in tehnologije, povezane z njimi, ki novopečenim staršem olajšajo vsakdanja opravila, skrajšajo čas dela in povečajo njihovo učinkovitost. V magistrski nalogi je zajet celoten razvoj izdelka po metodi »Design thinking«, ki je znana metodologija kreativnega reševanja problemov. Po raziskavi trga, analizi zbranih podatkov, podanih s strani bodočih in že obstoječih mamic, analizi vplivov zvoka na dojenčke in analizi strogih standardov v industriji otroških izdelkov sem prišla do razvoja različnih idej forme, mehanizmov, vključitve tehnologije, pa tudi stvari povezanih z blagovno znamko. Končni izdelek je rezultat vključitve uporabnikovih potreb in želja ter, kar je najpomembnejše, predstavlja rešitev in v procesu ustvarja edinstveno zgodbo.
Ključne besede: novorojenček, otroška posteljica, otroško spanje, beli šum, bluetooth zvočnik, oblikovanje izdelka
Objavljeno: 05.12.2019; Ogledov: 395; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (20,66 MB)

2.
Zdravstvena vzgoja otročnice o negi novorojenčka
Nina Erjavec, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišče: Zdravstvena vzgoja otročnice je pomembna, naučimo jo samostojnosti pri negi in hranjenju novorojenčka. Namen raziskave je ugotoviti zdravstveno vzgojo otročnice o negi novorojenčka v porodnišnici. Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila kvantitativna raziskovalna metoda dela. Kot raziskovalni instrument je uporabljen anketni vprašalnik, ki je vseboval 12 vprašanj zaprtega in polodprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 40 otročnic, hospitaliziranih v porodnišnici. Rezultati raziskave: Ugotovili smo, da večina anketirank ob odpustu iz porodnišnice ni dovolj samostojnih pri negi novorojenčka, saj 29 (73 %) otročnic samostojno ne neguje svojega novorojenčka, temveč s pomočjo medicinske sestre. Diskusija in zaključek: Večina otročnic je pred porodom prestrašenih in negotovih, vendar v dneh ko so hospitalizirane, pridobijo veliko znanja in psihične ter fizične podpore s strani medicinske sestre. Niso samostojne pri negi novorojenčka, saj nimajo priložnosti poskusiti nego novorojenčka, zaradi kratke ležalne dobe.
Ključne besede: Vzgajanje, novorojenček, oskrba vitalnega novorojenčka, doba novorojenčka, medicinska sestra.
Objavljeno: 15.11.2018; Ogledov: 566; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (738,33 KB)

3.
Vitalne funkcije in scenariji kritičnih stanj na simulatorju novorojenčka
Barbara Mazora, 2017, diplomsko delo

Opis: Uvod: V diplomskem delu smo obravnavali simulacije na neonatalnem simulatorju. Osredotočili smo se na aktivnosti zdravstvene nege na področju opazovanja vitalnih funkcij in ukrepanja v kritičnih stanjih. Raziskovalne metode: V varnem simulacijskem okolju smo izvedli eksperimentalni poskus. Uporabili smo simulator novorojenčka Newborn Hal in njemu pripadajočo opremo. Pri delu s simulatorjem smo uporabljali samo originalne pripomočke. Na podlagi študije literature smo pripravili scenarij kritičnega stanja. Rezultati: Visokotehnološko razvit simulator nam je omogočil širok nabor možnosti za izdelavo lastnega scenarija. Kvaliteten in realističen simulator zelo dobro simulira vitalne funkcije, posledično lahko dobro prepoznamo stanje in pravilno ukrepamo. Simulator in nadzorni monitor delujeta skladno, kar pomeni, da kar opazujemo in tipamo na simulatorju vidimo na monitorju. Pomemben del simulatorja je kontrolni računalnik, ki izvaja nadzor nad kvaliteto ventilacije in stisov prsnega koša med kardio-pulmonalnim oživljanjem. Po končanem scenariju nam ponudi končno vrednotenje izvedenih aktivnosti na podlagi zahtev, ki smo jih vnesli med pripravo samega scenarija. Razprava in zaključek: Ključnega pomena pri obravnavi je pravočasna prepoznava stanja in temu primerno ukrepanje. predvsem moramo dobro poznati fizične in fiziološke posebnosti novorojenčka ter vrednosti vitalnih funkcij in vitalne znake. Posebnost pri izvajanju temeljnih postopkov oživljanja pri novorojenčku je 5 začetnih vpihov in razmerje med stisi prsnega koša ter vpihi (3:1).
Ključne besede: novorojenček, kritična stanja pri novorojenčkih, neonatalni simulator, scenarij kritičnih stanj, kardio-pulmonalno oživljanje
Objavljeno: 18.01.2018; Ogledov: 1052; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

4.
Izključno dojenje do šestega meseca starosti otroka
Barbara Kropej, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Dojenje je naraven način hranjenja dojenčkov in majhnih otrok. Izključno dojenje v prvih šestih mesecih življenja zagotavlja optimalno rast, razvoj in zdravje otroka. Pomembno je, da je udobno in da vzbuja ugodje posebnega zbližanja med materjo in otrokom. Namen diplomskega dela je predstaviti dojenje in težave pri dojenju. Ugotoviti želimo, ali so anketirane matere dovolj informirane o pomenu izključnega dojenja za njih in za otroka. Metodologija raziskovanja: Uporabili smo deskriptivno metodo dela z interpretacijo domače in tuje literature. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi dela. Anketni vprašalnik je sestavljen iz 22 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Dobljene rezultate smo obdelali statistično in jih ponazorili v grafičnem prikazu s programom Microsoft Office Excel. Rezultati: Rezultati so pokazali, da se anketirane matere zavedajo pomembnosti dojenja za njih in za otroka. Menijo, da so dovolj poučene o dojenju, vendar je njihovo znanje o dojenju pomanjkljivo. V povprečju so anketirane matere izključno dojile svoje otroke 4 mesece. Sklep: Raziskava je pokazala, da so ženske dobro informirane o dojenju, a je delež mater, ki svoje otroke 6 mesecev izključno dojijo zelo majhen. Dojenje je naravno, a je tudi umetnost, ki se jo je treba naučiti. Mati potrebuje strokovno pomoč, da prebrodi začetne težave.
Ključne besede: izključno dojenje, novorojenček, mati, težave pri dojenju, medicinska sestra
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 904; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (895,56 KB)

5.
Vloga medicinske sestre pri obravnavi novorojenčka z zlatenico
Miranda Zel, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu smo opisali zlatenico pri novorojenčku, vzrok nastanka, njene značilnosti, vrste in zdravljenje. Predstavili smo vlogo medicinske sestre pri obravnavi zlatenice v neonatalni enoti in štiri najpomembnejše aktivnosti po teoriji Virginije Henderson. Na podlagi zbranih podatkov smo preverili, kako dobro matere poznajo zlatenico in njene znake, kje dobijo največ informacij in kateri so najpogostejši negovalni problemi mater otrok z zlatenico. Metodologija raziskovanja: Podatke smo zbirali anomimno s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 25 vprašanj (21 vprašanj zaprtega in 4 vprašanja polodprtega tipa). Raziskavo smo izvedli v mesecu avgustu 2016 na Oddelku za perinatologijo UKC Maribor med materami, katerih novorojenčki so imeli zlatenico. V raziskavi je sodelovalo 30 mater. Rezultati: Zanimalo nas je, kako dobro matere poznajo zlatenico in njene znake, ali so dobile potrebne informacije o zlatenici in ali so bile zaradi zlatenice pri otroku zelo obremenjene. Ugotovili smo, da so matere z zlatenico dobro seznanjene in da večino teh informacij dobijo že v času pred porodom. V večini so vse potrebne informacije o zlatenici dobile od zdravstvenega osebja. Rezultati raziskave so pokazali, da matere ob nastanku zlatenice pri otroku niso tako zelo obremenjene in da je za njihove novorojenčke primerno poskrbljeno. Sklep: V neonatalnem obdobju je zlatenica najpogostejše klinično stanje, ki zahteva pozornost zdravstvenih delavcev in staršev. Zavedamo se pomena zgodnjega odkrivanja zlatenice, posredovanja zdravstveno-vzgojnih vsebin in sodelovanja s starši ter pridobivanja njihovega zaupanja.
Ključne besede: zlatenica, novorojenček, zdravstvena nega, bilirubin, fototerapija
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 1109; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

6.
Obolenja prebavil in nujna stanja v obdobju novorojenčka
Silva Burja, 2012, pregledni znanstveni članek

Opis: V skupini novorojenčkov z običajnimi prebavnimi težavami je tudi pomembna skupina otrok z zelo resnimi obolenji prebavil s kirurškimi diagnozami. Prispevek je osredotočen na tiste, ki jih najpogosteje srečamo v praksi in razpravlja o nekaterih potencialno ogrožajočih prirojenih anomalijah in drugih obolenjih prebavil, ki se pojavijo že v obdobju novorojenčka. Naš namen je bil poglobiti razpravo o tej problematiki s poudarki na pomembnosti hitrega in pravilnega ukrepanja v vsakodnevni praksi.
Ključne besede: Dojenček, novorojenček, Emergencies, Gastrointestinal Diseases, Gastrointestinalne bolezni, Infant, Newborn, novorojenčki, Nujna stanja, prebavila
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 763; Prenosov: 38
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Prirojene motnje presnove v obdobju novorojenčka
Silva Burja, 2012, pregledni znanstveni članek

Opis: Kadar pri akutno in težje obolelem novorojenčku nimamo zanesljive diagnoze, moramo pomisliti tudi na možnost prirojene motnje presnove. Poleg skrbne anamneze in natančnega kliničnega pregleda so za diagnozo potrebni tudi biokemični in molekularno genetični testi. Osnovne diagnostične preiskave krvi(kompletna krvna slika, elektroliti, glukoza, mikroacidobazno ravnotežje, kreatin-kinaza, trigliceridi, laktat in amoniak) ter urina (glukoza, beljakovine in ketonska telesa) nam dajo prve informacije o vrsti presnovne motnje, kar terja nadaljnjo specifično diagnostiko. Vse metabolične bolezni skupaj zajemajo najmanj 1 % vseh novorojenčkov, kar bi za Slovenijo pomenilo okoli 200 otrok letno. Velika večina otrok s prirojeno presnovno boleznijo ostane neprepoznana. Pravočasna prepoznava teh bolezni bi lahko v marsikaterem primeru sprožila pravočasno zdravljenje. Normalen rezultat neonatalnega presejanja ne izključuje možnosti prirojene presnovne bolezni, saj z njim odkrivamo le omejeno število teh bolezni.
Ključne besede: Diagnosis, Diagnostika, Dojenček, novorojenček, Infant, Newborn, Metabolism, Inborn Errors, metabolizem, Metabolizem, prirojene motnje, novorojenček, presnovne motnje
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 1122; Prenosov: 46
URL Povezava na celotno besedilo

8.
MEHANSKO VENTILIRAN NOVOROJENČEK OKUŽEN Z RESPIRATORNIM SINCICIJSKIM VIRUSOM
Urška Gojič, 2015, diplomsko delo

Opis: Izhodišča. Okužba novorojenčka z respiratornim sincicijskim virusom (v nadaljevanju RSV) je resna respiratorna okužba, pri kateri lahko novorojenček zaradi poglabljanja dihalne stiske in znakov izčrpanosti potrebuje invazivno umetno ventilacijo, intenzivno zdravljenje ter 24-urno spremljanje zdravstvenega stanja. Raziskovalne metode. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi dela, podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Le-ta je vseboval 18 vprašanj zaprtega in odprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 15 medicinskih sester. Rezultati. Ugotovili smo, da imajo člani negovalnega tima dovolj znanj o osnovnih načinih umetne ventilacije. Ugotovili smo pomanjkljivo znanje o higienskih ukrepih za preprečevanje okužb z RSV, predvsem pri aspiraciji spodnjih dihalnih poti, kjer niti ena medicinska sestra ne uporablja zaščitnih očal kot zaščitno sredstvo pri preprečevanju okužb. Diskusija in zaključek. Medicinska sestra na enoti intenzivne nege in terapije je strokovnjakinja pri spremljanju in izvajanju negovalnih intervencij pri skrbi za novorojenčka, okuženega z RSV, na umetni ventilaciji. Hkrati je pa odgovorna tudi za izvajanje ukrepov za preprečevanje in širjenje okužb, zato potrebuje veliko strokovnega znanja in izkušenj, ki si jih pridobiva skozi kontinuirana strokovna izobraževanja.
Ključne besede: novorojenček, RSV, dihalna stiska, mehanska ventilacija, izolacija
Objavljeno: 04.06.2015; Ogledov: 1120; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

9.
ZAGOTAVLJANJE KONTINUIRANEGA DOJENJA PRI NOVOROJENČKU IN DOJENČKU
Tjaša Juvan, 2014, diplomsko delo

Opis: Dojenje je komunikacija med otrokom in materjo, je ljubezen, toplina, varnost, sreča in nedvomno najboljša možna prehrana za otroka. Vendar pa kontinuirano dojenje ni tako lahko doseči, kot se sliši. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali so matere dovolj informirane o pomembnosti kontinuiranega dojenja za novorojenčka in dojenčka ter o morebitnih težavah pri dojenju.
Ključne besede: Kontinuirano dojenje, novorojenček, dojenček, vloga očeta, težave pri dojenju, tehnike dojenja.
Objavljeno: 06.01.2015; Ogledov: 1130; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (657,19 KB)

10.
Razvoj dihalnih poti in dihalna stiska novorojenčka
Tamara Reberc, 2014, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu je predstavljena dihalna stiska in njena pojavnost pri novorojenčkih. Nezadosten in nepravilen razvoj dihalne poti močno pogojuje nastanek dihalne stiske ter povzroča težave pri dihanju novorojenčka. Dihalna stiska pri novorojenčkih velja za najpogostejši vzrok umrljivosti. Aktivnosti zdravstvenih delavcev zahtevajo zgodnje prepoznavanje dihalne stiske, uspešno preprečevanje ter zdravljenje. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako dihalno stisko pri novorojenčku uspešno prepoznavajo medicinske sestre ter kakšne so ob tem njihove naloge in kompetence. Metodologija raziskovanja: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. V raziskavi smo uporabili kvantitativen pristop, kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik z 19 vprašanji. Kvantitativne podatke smo statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da so medicinske sestre uspešne pri ukrepanju in nudenju pomoči novorojenčku z dihalno stisko. S svojim znanjem znajo prepoznati znake dihalne stiske in pravilno ukrepati. Še vedno pa dvomijo v svoje kompetence in včasih sprejemajo napačne odločitve. Slep: V primeru dihalne stiske novorojenčka gre za nujno stanje, zato mora medicinska sestra redno spremljati novosti in spremembe, ki se pojavijo v smernicah za nudenje prve pomoči. Pomembno je zdravstveno – vzgojno delo medicinske sestre, ki svetuje staršem in predstavlja vezni člen med člani zdravstvenega tima.
Ključne besede: dihalna stiska, novorojenček, dihalne poti, diagnostika in zdravljenje, zdravstvena nega
Objavljeno: 26.09.2014; Ogledov: 2961; Prenosov: 405
.pdf Celotno besedilo (998,52 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici