1. Analiza televizijske reportaže v informativnem programuEma Kač, 2025, diplomsko delo Opis: Televizija ima kot množični medij pomembno vlogo pri informiranju, izobraževanju in zabavanju javnosti. Pomemben del informativnega programa predstavljajo televizijske reportaže, katerih naloga je ozaveščati in obveščati javnost ter ponujati širši vpogled v družbeno dogajanje.
Namen diplomskega dela je raziskati, kako nastajajo televizijske reportaže ter kakšno vlogo imajo pri informiranju in povezovanju javnosti na različnih ravneh. Obravnavali smo televizijske reportaže v slovenskem prostoru s poudarkom na njihovem kontekstu in namembnosti na lokalni in nacionalni ravni. V teoretičnem delu smo predstavili vrste reportaž, njihovo strukturo in produkcijski proces, v empiričnem delu pa smo analizirali tri televizijske reportaže na podlagi njihove strukture. Glavni cilj naloge je bil izdelati lastno reportažo, s čimer smo lahko teoretična spoznanja povezali s prakso.
Ugotovili smo, da kakovost reportaže temelji na skrbnem načrtovanju, preverjenih informacijah, ustrezni tehnični izvedbi ter aktivni vlogi novinarja v vseh fazah produkcijskega procesa. Potrdili smo, da televizijske reportaže ostajajo nepogrešljiv del informativnega programa, saj pomembno prispevajo k informiranju in povezovanju javnosti tako na lokalni kot na nacionalni ravni.
Ključne besede: televizijska reportaža, informativni program, novinarstvo, produkcijski proces
Objavljeno v DKUM: 22.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (702,35 KB) |
2. Produkcijski vidiki umetne inteligence v medijihJan Žvegla, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo raziskuje učinek umetne inteligence na produkcijske procese v medijih, s posebnim poudarkom na ustvarjanju medijskih vsebin. Obravnava uporabo orodij za avtomatizacijo vsebin, preverjanje informacij in personalizirano distribucijo. Teoretični del temelji na aktualni področni literaturi, empirični del pa črpa podatke iz intervjujev z novinarji in uredniki. Ugotovitve kažejo, da odpira umetna inteligenca nove priložnosti, kot so večja produktivnost, hitrejše preverjanje dejstev in natančnejše ciljanje občinstva. Hkrati prinaša izzive na področjih etike, avtorstva in poklicne odgovornosti, zlasti pri zagotavljanju dejstvene točnosti, pregledni uporabi virov in ohranjanju uredniškega nadzora pri ustvarjanju vsebin z uporabo umetne inteligence. Prispevek diplomskega dela je dvojen: teoretično poglablja razumevanje preobrazbe sodobnega ustvarjanja medijskih vsebin v kontekstu digitalizacije, praktično pa ponuja vpogled v izkušnje ustvarjalcev, ki se vsakodnevno soočajo z integracijo umetne inteligence v produkcijske procese.
Ključne besede: umetna inteligenca, produkcija, mediji, avtomatizacija, novinarstvo
Objavljeno v DKUM: 29.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (460,56 KB) |
3. Umetna inteligenca v novinarstvuAnja Molnar, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je obravnavana uporaba umetne inteligence v novinarstvu, s poudarkom na spremembah, ki jih ta orodja prinašajo v uredniške procese. Na podlagi pregleda literature so bili izpostavljeni ključni trendi, kot so avtomatizacija nalog, podpora pri delu s podatki in prilagajanje vsebin, skupaj z etičnimi in regulativnimi izzivi. Empirični del temelji na anketi med študenti medijskih študij, ki bodo v prihodnje soustvarjali novinarsko okolje. Ugotovljeno je bilo, da so ti pogosti, a povprečni uporabniki umetne inteligence. Ta je ocenjena kot koristno orodje, a je bilo poudarjeno, da mora odgovornost za ustvarjene vsebine ostati pri novinarju, ki orodje uporablja.
Ključne besede: novinarstvo, umetna inteligenca, avtomatizacija, regulacija, etika
Objavljeno v DKUM: 22.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (2,00 MB) |
4. Primerjava profesionalnega raziskovalnega novinarstva in državljanskega novinarstvaLuka Ogrizek, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu primerjamo profesionalno raziskovalno novinarstvo in državljansko novinarstvo. Na osnovi analize teorije smo primerjali podobnosti in razlike obeh vrst novinarstva ter jasno pokazali njune prednosti in slabosti. Izvedli smo dva polstrukturirana intervjuja z Miho Dajčmanom in Reporterjem Davidom ter analizirali štiri primere: TikTok Dylana Pagea, UN News, objave Reporterja Davida in Večerov članek Radar v Mariboru: Občina ne želi “inkasantskih con”. Rezultati kažejo, da kratki video formati prinašajo hitrost in visoko gledanost, medtem ko profesionalni prispevki ponujajo preverjene informacije, kontekst ter trajnejšo vrednost.
Ključne besede: raziskovalno novinarstvo, državljansko novinarstvo, raziskovalne tehnike, novinarski kodeks
Objavljeno v DKUM: 22.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,77 MB) |
5. Priložnosti in izzivi uporabe umetne inteligence v medijskem okoljuJan Hauptman, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo raziskuje vpliv umetne inteligence na medijsko industrijo, pri čemer izpostavlja njene priložnosti in izzive. Teoretični del obravnava ključne koncepte, kot so strojno učenje, obdelava naravnega jezika in generativna umetna inteligenca, ter predstavi možnosti avtomatizacije, personalizacije in analitike. Empirični del temelji na intervjujih z novinarji in uredniki iz različnih tipov medijev. Rezultati kažejo, da umetna inteligenca že podpira rutinske naloge, a hkrati odpira vprašanja glede etike, transparentnosti in profesionalnosti. Delo ponuja vpogled v tehnološko transformacijo novinarstva in prispeva k razumevanju vloge umetne inteligence v prihodnjem razvoju medijev.
Ključne besede: umetna inteligenca, mediji, avtomatizirano novinarstvo, algoritmi, digitalna transformacija medijev
Objavljeno v DKUM: 10.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 84
Celotno besedilo (1,94 MB) |
6. Vloga filmske kritike v SlovenijiNejc Feguš, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu predstavljena raziskava razkriva, kakšno je trenutno stanje filmske kritike v Sloveniji z več različnih aspektov. S pomočjo intervjujev, ki smo jih izvedli s petimi različnimi filmskimi kritiki, ugotavljamo, da je filmska kritika v Sloveniji kvalitetna, a ima svoje ogromne omejitve ter izzive. Filmska kritika je pomembna za filmsko kulturo v Sloveniji, zaradi česar je potrebno javnost čim bolj ozaveščati o njej. V okviru predlaganega dela smo poskusili tudi pri ostalih kritikih ugotoviti, ali se pojavljajo tovrstne težave ter kako bi lahko delovanje izboljšali.
Ključne besede: filmska kritika v Sloveniji, filmska industrija v Sloveniji, filmsko novinarstvo, digitalizacija medijske industrije, digitalna doba filmske kritike.
Objavljeno v DKUM: 23.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 35
Celotno besedilo (797,99 KB) |
7. Etične in moralne dileme v medijskem poročanjuLucija Rozman, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na moralne dileme, s katerimi se soočajo mediji pri poročanju. Obravnava, kako se ti v času digitalizacije soočajo z moralnimi dilemami ter kako to vpliva na širjenje neresnic in manipulacijo informacij, ki oblikujejo javno mnenje. Cilj dela je raziskati, kako se mediji soočajo z dilemami ter kakšne posledice prinaša nemoralno delovanje v medijih. Z analizo konkretnih primerov medijskih poročanj delo proučuje etične vidike ter skuša oblikovati smernice za odgovornejše in bolj etično sprejemljivo medijsko poročanje. Delo ugotavlja, da lahko zaradi dilem v medijih pride do manipulacij in širjenja neresnic, kar vpliva na zaznavanje javnosti.
Ključne besede: moralne dileme, resnica, medijska etika, novinarstvo
Objavljeno v DKUM: 19.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 65
Celotno besedilo (1,43 MB) |
8. |
9. Okvirjanje novic v slovenskih medijih : magistrsko deloUroš Skaza, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so predstavljene osnove komuniciranja in pojem okvirjanja novic, v okviru katerega smo preučili podobne raziskave iz drugih držav. Opredeljene so tudi druge pomembne osnove novinarstva, kot so nepristranskost, objektivnost, novinarska etika, morala ipd. V drugem delu magistrske naloge smo z analizo izbranih člankov odmevnih dogodkov odgovorili na raziskovalna vprašanja, ali se izbrani slovenski mediji (rtvslo.si, 24ur.com in Nova24TV.si) poslužujejo okvirjanja novic in v kakšni meri ter ali slovenski spletni mediji poročajo nepristransko. Z analizo izbranih člankov in s spletno anketo je bilo ugotovljeno, da članki praviloma ne vsebujejo interpretacije novinarjev. Senzacionalistični pristop do poročanja, interpretacije novinarjev kot tudi pristranskost pa so v veliki meri prisotni predvsem pri mediju Nova24TV. Ugotovljeno je bilo, da je težko opredeliti, kako slovenska javnost dojema poročanje slovenskih spletnih medijev. Ugotovili smo, da se vsi obravnavani mediji poslužujejo okvirjanja novic in da neko mero pristranskosti izražajo vsi mediji.
Ključne besede: okvirjanje novic, slovenski mediji, internet, spletni mediji, spletno novinarstvo
Objavljeno v DKUM: 06.12.2022; Ogledov: 671; Prenosov: 139
Celotno besedilo (4,22 MB) |
10. Stanje konstruktivnega novinarstva v slovenskih redakcijah : diplomsko deloJurij Vidmajer, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava stanje konstruktivnega novinarstva v slovenskih novinarskih redakcijah. Cilj diplomskega dela je bilo ugotoviti kako seznanjeni so novinarji in uredniki s konceptom konstruktivnega novinarstva, kaj o njem menijo in ali ga uporabljajo pri svojem delu. Najprej je bil preučen termin konstruktivno novinarstvo na podlagi vprašanj, kaj je, iz kod izhaja, kako se je razvil ter njegove kritike. Da bi pridobili mnenja novinarjev in urednikov o stanju konstruktivnega novinarstva v njihovih redakcijah, ki delujejo na radiju, televiziji, časopisu in na spletnih medijih, smo v empiričnem delu z njimi opravili intervjuje.
Ključne besede: : konstruktivno novinarstvo, slovenska medijska krajina, intervju
Objavljeno v DKUM: 07.11.2022; Ogledov: 730; Prenosov: 189
Celotno besedilo (1,07 MB) |
