| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga žvižgačev v novinarstvu
Urška Jakopin, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo raziskali koncept žvižgaštva v povezavi z novinarskim delom. Podrobneje smo preučili pojem, razloge in posledice žvižgaštva ter ga umestili v teorijo množičnega komuniciranja. Preučili smo razliko med novinarskim virom in žvižgačem ter opisali njegovo funkcijo psa čuvaja. Na podlagi študije tujih in slovenskih primerov žvižgaških dejanj in intervjuja s preiskovalno novinarko Anuško Delić smo raziskali, na kakšen način mora potekati novinarjevo delo, kadar se ta sreča z žvižgačem. Raziskali smo tudi, kako na objavo informacij vplivata javni interes in pritiski s strani uredništva ali zunanjih organizacij.
Ključne besede: žvižgaštvo, novinarstvo, mediji, novinarski vir, pes čuvaj
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 133; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (409,10 KB)

2.
Analiza medijskih vsebin: primerjava spletnega portala in televizijske oddaje
Teja Koprivica, 2020, diplomsko delo

Opis: Konvergenca v medijih je poskrbela za pojav novih načinov podajanja novinarskih prispevkov. Z razvojem spleta so medijske organizacije uvedle spletne portale, kjer bi dosegle širše občinstvo in mu ponudile enostaven in hiter dostop do vsakodnevnih novic. V diplomski nalogi smo preučevali prispevke v dnevnoinformativni oddaji 24ur in na spletnem portalu 24ur.com. Ugotovili smo, da so novinarski prispevki na obeh medijih predstavljeni različno. Velik pomen pri predstavitvi novinarskih prispevkov ima multimedija, ki je za občinstvo izredno pomembna. Kljub temu da večji del občinstva bolj pogosto spremlja novice, podane na spletnem portalu, še vedno bolj zaupajo novicam v dnevnoinformativnih oddajah.
Ključne besede: spletni portal, dnevnoinformativna oddaja, konvergenca, novinarski prispevki
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 81; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (643,03 KB)

3.
Žvižgaštvo: zakonska ureditev in praksa evropskega sodišča za človekove pravice
Vid Pajer, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je raziskan koncept žvižgaštva, ki se pojavlja znotraj novinarskih virov. V začetku naloge je opisana njegova zgodovina, definicije in razlaga pojma, nato so predstavljeni zakoni, ki se nanašajo na varovanje novinarskih virov in prijaviteljev nepravilnosti. Na koncu je izvedena analiza in primerjava primerov zaščite novinarskih virov Evropskega sodišča za človekove pravice. Ugotovljeno je bilo, da je žvižgaštvo vedno bolj aktualna tema. Žvižgači so v Republiki Sloveniji pravno dobro zaščiteni, novinarji pa so dolžni spoštovati njihovo željo po anonimnosti, dokler je ne pretehta javni interes.
Ključne besede: žvižgaštvo, Evropsko sodišče za človekove pravice, novinarski vir, zakon
Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 622; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (446,04 KB)

4.
Spletno poročanje o samomoru: analiza novinarskih prispevkov in komentarjev bralcev
Vanja Gomboc, 2019, magistrsko delo

Opis: Medijsko poročanje o samomoru je lahko tako dejavnik tveganja kot varovalni dejavnik, saj ima lahko (ne)odgovorno poročanje o samomoru različne vplive na ranljive osebe. Ker so spletni mediji tudi zaradi posebnosti, po katerih se razlikujejo od drugih vrst medijev, vedno bolj pomembni v življenju posameznika, smo želeli raziskati, kako slovenski spletni mediji poročajo o samomoru. V okviru tega nas je posebej zanimalo, koliko poskušajo spletni mediji slediti priporočenim strokovnim smernicam, koliko poskušajo pri tem delovati preventivno in kakšni so komentarji uporabnikov pod spletnimi prispevki o samomoru. Raziskava je zajemala 114 novinarskih prispevkov o samomoru, objavljenih med 1. 1. 2017 in 31. 12. 2017 na spletnih medijih 24ur, MMC RTV in SiolNET, ter 2.544 komentarjev bralcev. Glede na rezultate je vzorec sestavljalo 43 % negativnih prispevkov in 6 % pozitivnih prispevkov ter 15 % resnih in 16 % provokativnih komentarjev. Rezultati so pokazali, da so se spletni mediji med seboj razlikovali v številu objavljenih prispevkov o samomoru, v številu upoštevanih smernic v teh prispevkih in v komentarjih uporabnikov spletnih medijev. Poleg tega smo ugotovili tudi, da je bilo odgovorno poročanje o samomoru pomembno povezano s preventivnimi vidiki, ki so jih izražali komentarji, neodgovorno poročanje o samomoru pa s provokativnimi vidiki, ki so bili izraženi v komentarjih. Ne nazadnje pa smo ugotovili še, da je način poročanja o samomoru pomembno napovedoval tudi bralčevo doživljanje novinarskega prispevka o samomoru. Tako zastavljena raziskava je bila prva takšna raziskava na področju poročanja slovenskih spletnih medijev o samomoru. Hkrati je bila to tudi prva slovenska raziskava, ki je raziskovala komentarje pod prispevki o samomoru. Kot taka lahko zato ta raziskava nudi osnovo nadaljnjemu raziskovanju tega področja, ponuja posodobljen način raziskovanja prispevkov o samomoru in komentarjev bralcev, hkrati pa utemeljuje ter spodbuja uvedbo potrebnih sprememb pri poročanju o samomoru.
Ključne besede: spletni mediji, novinarski prispevki o samomoru, odgovorno poročanje o samomoru, komentarji bralcev
Objavljeno: 28.05.2019; Ogledov: 514; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

5.
Univerzalne vrednote multikulturnega sveta kot osnova za globalni novinarski etični kodeks
Verena Belužić, 2016, diplomsko delo

Opis: Hitre tehnološke spremembe so povzročile, da naš svet postaja vedno manjši. V preteklosti je novinarski etični kodeks segal do mej države v kateri je bil sprejet, danes teh mej ni več, zato se je pojavila potreba po globalni novinarski etiki, ki bi lahko pomenila rešitev za uspešno medkulturno novinarsko poročanje. Na osnovah idej kozmopolitizma in univerzalizma poskušajo nekateri strokovnjaki opredeliti globalno novinarsko etiko. Rezultat te diplome je primerjava novinarskih etičnih kodeksov in iskanje podobnosti, ki določajo, katere vrednote se ponavljajo v vseh kodeksih, in bi lahko bile kot osnova za globalni novinarski etični kodeks.
Ključne besede: medkulturno komuniciranje, kozmopolitizem, univerzalizem, novinarski etični kodeks, vrednota
Objavljeno: 08.09.2016; Ogledov: 1227; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

6.
PRAVICA JAVNOSTI DO OBVEŠČENOSTI VS. PRAVICA DO ZASEBNOSTI - ANALIZA PRIMERA
Veronika Senekovič, 2013, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je raziskati dve vprašanji s področja medijskega prava. Osredotočila sem se na dve pogosto nasprotujoči si pravici, pravico do obveščenosti in pravico do zasebnosti. V ospredju je pravica do svobode izražanja, ustavna pravica, brez katere si težko predstavljamo demokratično družbo. Skozi odmeven in sporen primer o domnevnem očetovstvu visokega cerkvenega dostojanstvenika - Franceta Rodeta, analiziram kdaj so si lahko pravice navzkrižne in kdaj prihaja do kršenja teh. Analiza zajema etični test ali SAD FORMULO, s pomočjo katere rešujemo hipotetična ali realna etična vprašanja, s katerimi se srečujejo novinarji in uredniki ob pisanju prispevkov. Ne glede, kdo odloča o moralni sodbi, je to redko enostavno, saj vedno obstaja dvom v pravilnost odločitve. V nadaljevanju sem uporabila tudi metodo ankete in aplikacijo mnenja javnosti. Kardinal Rode je zoper novinarja in časnik sprožil kazenski in civilnopravni (odškodninski) postopek.
Ključne besede: pravica javnosti do obveščenosti, pravica do zasebnosti, novinarski kodeks, varstvo časti in dobrega imena, varstvo osebne integritete, kardinal Rode.
Objavljeno: 23.09.2013; Ogledov: 2803; Prenosov: 443
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

7.
ETIČNOST DELA SLOVENSKIH NOVINARJEV
Aleksandra Turščak, 2012, magistrsko delo

Opis: V javnosti se pojavljajo vprašanja o etičnosti dela novinarjev v medijih. Mediji so del našega vsakdanjika in pomembno vplivajo na naše življenje, nas usmerjajo in večini ljudi kreirajo tudi osebno mnenje. Nad klasičnim pristopom k novinarstvu je prevladal tržni pristop. Za tržno usmerjeno novinarstvo je značilno predvsem neupoštevanje novinarskih meril kot so ideal objektivnosti, resnicoljubnost, preverjanje informacij, izogibanje nekorektnemu, osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev, posledica tega pa je senzacionalizem v novinarstvu. Časniki tekmujejo za najbolj senzacionalne zgodbe, pri tem pa morajo spoštovati etične standarde. Novinarji so v demokratični družbi izpostavljeni relativno majhnim zakonskim omejitvam, ki so samo okvir za njihovo delovanje. Temeljni samoregulacijski dokument, ki zagotavlja norme, po katerih naj bi se novinar ravnal, je Kodeks novinarjev republike Slovenije. Kodeks pišejo novinarji sami in pomeni samopremislek njihove lastne stroke. Bistvo samoregulacije je v tem, da temelji na prostovoljnem sodelovanju, konsenzu in samoomejevanju. Za spoštovanje etičnih in profesionalnih pravil novinarskih besedil in prispevkov skrbi novinarsko častno razsodišče, ki je skupni samoregulativni organ sindikata in društva novinarjev Slovenije. NČR sestavljajo izvoljeni novinarji, uredniki in dva predstavnika javnosti. V praktičnem delu raziskave smo si zadali nalogo ugotoviti, kako novinarji sami ocenjujejo svoje delo in delo kolegov novinarjev.
Ključne besede: Etika, novinarstvo, samoregulacija, novinarski etični kodeks, novinarsko častno razsodišče
Objavljeno: 29.05.2012; Ogledov: 2124; Prenosov: 672
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

8.
MEDIJSKI DISKURZ V TELEVIZIJSKEM MEDIJU
Klementina Sečkar, 2010, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem diplomskem delu MEDIJSKI DISKURZ V TELEVIZIJSKEM MEDIJU so prikazane značilnosti le-tega, njegova obravnava stvarnosti in njegove posebnosti. Predstavljena je vloga medijev s poudarkom na televizijskem mediju. Skozi študijo različnih avtorjev je opisano, kako mediji prikazujejo stvarnost. Pri opredelitvi medijskega diskurza je poudarek na televizijskem medijskem oziroma novinarskem diskurzu. Podrobneje so prikazane značilnosti televizijskega novinarskega diskurza, po katerih se le-ta razlikuje od novinarskega diskurza v tisku in na radiu ter žanri televizijskega novinarstva s poudarkom na poročilih. Predstavljene so značilnosti kakovostnega novinarskega prispevka. V analizi izbranega problema je uporabljena analiza medijskega diskurza/diskurzivne prakse (Afera Patria iz dne 19. 3. 2009 v informativnih oddajah Dnevnik in 24 ur).
Ključne besede: Ključne besede: diskurz, medijski diskurz, televizijski novinarski diskurz, žanri televizijskega novinarstva, kakovost novinarskega prispevka, analiza medijskega diskurza.
Objavljeno: 22.04.2010; Ogledov: 3456; Prenosov: 642
.pdf Celotno besedilo (473,52 KB)

9.
Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici