| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Korupcija v novinarstvu : primeri podkupovanja novinarjev kot indici usmerjanja preiskave
Simona Habič, 2007, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: novinarji, mediji, odnosi z javnostmi, korupcija
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 94; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (852,66 KB)

2.
Neobjektivno poročanje slovenskih televizij o problematiki ilegalnih migracij
Anita Leskovec Sedmak, 2002, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: begunci, Slovenija, množični mediji, vplivi, ksenofobija, novinarji
Objavljeno v DKUM: 11.03.2024; Ogledov: 87; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (300,24 KB)

3.
Politika in novinarstvo v Sloveniji: vprašanje pritiskov in korupcije : vprašanja pritiskov in korupcije
Maruša Lubej, Žiga Petraš, 2023, magistrsko delo

Opis: Cilj naše naloge je bil raziskati percepcije novinarjev in urednikov ter (nekdaj) zaposlenih na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) glede potencialnih političnih vplivov in pritiskov nanje, glede njihovega dojemanja korupcije v slovenski politiki (predvsem v strankah SD, NSi, SDS in Levica) ter glede prepletov med polji novinarstva, politike in korupcije v Sloveniji. Za uresničitev tega cilja smo analizirali podatke, ki smo jih pridobili z lastnim anketnim vprašalnikom (odzive smo zbrali leta 2019 z vzorcem 103 novinarjev in urednikov) ter na podlagi intervjujev, ki smo jih izpeljali med letoma 2019–2023 z novinarji, uredniki ter (nekdaj) zaposlenimi na KPK (n = 27). Raziskali smo tudi podatke prijav napadov na novinarsko delovanje iz spletne baze Društva novinarjev Slovenije (DNS) (n = 60). Na podlagi analiz opisanega vzorca smo ugotovili, da novinarji in uredniki, vključeni v raziskavo, dojemajo korupcijo v Sloveniji kot pogosto in intenzivno – pri tem stranke, ki jih dojemajo kot starejše, smatrajo za tendenčno bolj koruptivne. Načeloma se zavedajo potencialnega vpliva, ki ga lahko imajo (tesnejši) odnosi s politiki na njihovo poročanje, čeprav zavedanje tega vpliva nekoliko šepa, ko gre za odnos med vprašanim novinarjem oz. urednikom in politiki, s katerimi so sami spletli tesen odnos. Večina novinarjev in urednikov je prav tako pretežno kritična do poklicnih prehodov iz politike v novinarstvo. Kot obliko vplivov oz. pritiskov nase s strani politikov so novinarji in uredniki največkrat omenjali verbalne napade preko socialnih omrežij. Večinoma so se strinjali, da pripadniki vseh političnih strank nanje ne vplivajo enako. Pri tem se je večina strinjala, da so vplivi oz. pritiski stranke SDS bolj »neprefinjeni« oz. »surovi«, vplivi oz. pritiski strank SD, Levica in NSi pa bolj »prefinjeni« oz. »blagi«. Na podlagi odgovorov vseh intervjuvancev sklepamo, da novinarji oz. uredniki in (nekdaj) zaposleni na KPK vzdržujejo pretežno dobre odnose. Prav tako večina intervjuvancev meni, da je KPK »brezzobi tiger« in da je neodvisnost te institucije odvisna predvsem od njenega vodstva. Zaključimo lahko, da so politični vplivi in pritiski na novinarsko delo in na delo KPK v Sloveniji resen ter večplasten problem, ki se potencialno odseva v pogostosti in intenzivnosti korupcije v Sloveniji, prav tako pa tudi v sami percepciji korupcije v očeh slovenske javnosti.
Ključne besede: odnosi med politiki in novinarji, percepcija korupcije, vplivi na novinarje, pritiski na novinarje, Komisija za preprečevanje korupcije
Objavljeno v DKUM: 13.11.2023; Ogledov: 351; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (3,75 MB)

4.
Poročanje medijev o kriminaliteti v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Ana Vidergar, 2022, diplomsko delo

Opis: Ni skrivnost, da so množični mediji praktično sestavni del našega vsakdanjega življenja. So del kulture ter soustvarjalci našega pogleda na svet, mnenja, stališč in spodbujajo kritično analizo dogodkov, ki so zgodijo oziroma dogajajo v sodobni družbi. Na nas začnejo neizogibno vplivati v sekundarni socializaciji, saj ta vedno bolj temelji na medsebojni komunikaciji. Omogočajo množično komuniciranje zaradi velikega in raznolikega občinstva, enosmerne komunikacije in odzivnosti svojega občinstva (branost, poslušanost, gledanost). Množični mediji kot dejavnik socializacije vplivajo preko naslednjih dejavnikov: čas, ki jim ga namenimo, sporočene vsebine in načina prikazovanja realnosti dogodkov ter izbor prikazanega. Ne glede na to v kakšni obliki, ena izmed bistvenih nalog množičnih medijev je objektivno poročanje. Demokratična družba strmi k enakosti znotraj skupnosti in posledično svobodnem načinu izražanja. Obstaja več dejavnikov zakaj ljudje tako radi pridobivamo informacije in ostajamo informirani. Razlog najdemo v čisti radovednosti, želji po boljši informiranosti, lažjemu oblikovanju konstruktivnega mnenja ali pa razumevanju različnih plati predstavljenega. Nekatere vsebine pritegnejo več pozornosti kot druge, veliko pa k tem pripomorejo tudi mediji sami z izbiro naslova, tiska, slikovnega gradiva in podobno. Kriminaliteta pogosto privablja zanimanje ljudi, zato je pogosto del različnih medijskih vsebin. V zaključnem delu smo preučili medije kot celoto, kako njihovo poročanje vpliva na sodobno družbo, najbolj pa smo se osredotočili na spletne poročevalce, saj smo na podlagi poročanja le-teh, opravili tudi raziskavo, predstavljeno proti koncu dela.
Ključne besede: kriminaliteta, mediji, poročanje, novinarji, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 29.11.2022; Ogledov: 594; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (802,36 KB)

5.
Jezikovna uredniška politika in slovenski radijski mediji
Tina Lengar Verovnik, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku ugotavljam, koliko so medijska zakonodaja in drugi relevantni prav- ni dokumenti odločevalcem lahko v pomoč pri oblikovanju jezikovne uredniške politike radijskega medija; kdo sploh so oblikovalci in usmerjevalci jezikovne uredniške politike (radijskega) medija; kdo in na kakšen način skrbi za jezikovno podobo (radijskega) medija – tako v smislu kakovosti kot družbene sprejemljivosti izražanja. Do ugotovitev sem prišla s pomočjo odgovorov na usmerjena vprašanja, vključena v anketo, izvedeno v okviru ciljnega raziskovalnega projekta Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov, ter s pomočjo strukturiranih intervjujev z uredniki izbranih radijskih programov.
Ključne besede: jezikovna uredniška politika, radio, uredniki, lektorji, novinarji
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 1618; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (759,25 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
7.
RAZLIKE V RAZUMEVANJU ODNOSOV Z MEDIJI MED NOVINARJI IN PREDSTAVNIKI GOSPODARSTVA
Petra Vovk Škerl, 2014, magistrsko delo

Opis: Vsaka organizacija je del širšega okolja in kot takšna se ne more izogniti komunikaciji z različnimi javnostmi. Med pomembne javnosti sodijo mediji oz. medijske hiše, ki imajo v okolju dvojno vlogo: širši javnosti v obliki novinarskih prispevkov posredujejo informacije o podjetjih, poleg tega s podjetji na različne načine poslovno sodelujejo, saj so tudi medijske hiše podjetja. Mediji so pomembni (so)ustvarjalci javnega mnenja, zato si podjetja prizadevajo, da bi bila prisotna v medijih in bi jim bili novinarski prispevki naklonjeni. Količina, obseg in naklonjenost medijskih objav podjetju niso odvisni izključno od medijev in njihovih novinarjev, pač pa tudi od podjetja in njegove kakovosti upravljanja odnosov z mediji. Za učinkovito upravljanje odnosov z mediji je bistvenega pomena razumevanje odnosa med podjetjem in novinarji, kar smo raziskovali tudi v našem delu. Da smo področje podrobneje spoznali, smo pregledali aktualno literaturo z relevantnih področij ter na njeni osnovi umestili odnose z mediji v širši teoretični okvir integriranega trženjskega komuniciranja, predstavili smo delovanje in značilnosti medijev oz. medijskih hiš s poudarkom stanja na tem področju v Sloveniji ter povzeli ključna določila zakonov in etičnih kodeksov z relevantnih področij, to je medijev, novinarstva in oglaševanja. V empiričnem delu smo najprej opravili globinski intervju z novinarjem, nato pa še kvantitativno raziskavo, za katero smo s pomočjo spletne ankete pridobili odgovore 65 novinarjev in 106 predstavnikov podjetij. Ključno raziskovalno vprašanje je bilo, ali področje odnosov z mediji razumejo predstavniki podjetij drugače kot novinarji. Ugotovili smo, da predstavniki podjetij pripisujejo medsebojnemu sodelovanju z novinarji precej večji pomen kot novinarji. Novinarji celo to sodelovanje ocenjujejo na intervalu med nevtralnim in nepomembnim, medtem ko ga predstavniki podjetij ocenjujejo na intervalu med nevtralnim in pomembnim. Tako novinarji kot tudi predstavniki za odnose z mediji se ne strinjajo, da bi bil t. i. PR slovenskih podjetij na zelo visoki ravni, pri čemer je nestrinjanje med novinarji še nekoliko močnejše kot med predstavniki podjetij. Ugotovili smo tudi, da med podjetji, ki bolje razumejo delovanje medijev, in podjetji, ki slabše razumejo delovanje medijev, obstajajo razlike pri presoji uporabnosti informacij za medije, saj podjetja, ki bolje razumejo delovanje medijev, večinoma tudi bolje presojajo uporabnost informacij za medije kot podjetja, ki slabše razumejo delovanje medijev. Za dolgoročno dobre odnose med dvema skupinama je vedno najprej potrebno vzajemno razumevanje, ki pa v osnovi vedno izhaja iz poznavanja nasprotnega področja, zato predlagamo, da bi imelo vsako podjetje osebo, ki bi skrbela za odnose z mediji. Medijem bi samoiniciativno sporočala pomembne novosti o dogajanju v njihovem podjetju, hkrati pa bi se zavedala, da novinarje priganja rok oddaje in bi jim zato pravočasno zagotavljala potrebne informacije in sogovornike.
Ključne besede: Odnosi z mediji, PR, integrirano tržno komuniciranje, raziskava odnosov z mediji, odnos med novinarji in predstavniki za odnose z mediji, mediji v Sloveniji.
Objavljeno v DKUM: 27.02.2015; Ogledov: 1415; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

8.
Primerjava spletnega poročanja o primeru ptujski Fritzl : diplomsko delo univerzitetnega študija
Eva Cimbola, 2012, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu avtorica predstavi delo policije na področju odnosa z mediji. Opredeli, kdo je odgovoren za komuniciranje z mediji. Posebej opredeli, katere so naloge tiskovnega predstavnika policije in kako policija ravna ob kaznivem dejanju, ko gre za mladoletno žrtev. V nadaljevanju se osredini na svobodo izražanja in novinarski kodeks. Poudari nekatere pomembne sestavne dele. Prav tako avtorica poudari dolžnosti novinarjev do naslovnika. V drugem delu teoretičnega dela je predstavljeno spolno nasilje kot kaznivo dejanje. Opredeljeno je, kaj vse se šteje kot spolna zloraba, kakšna je zakonodaja in kakšne so posledice po zlorabi. Prav tako avtorica poudari policijsko preiskavo ob spolni zlorabi. Pri analizi avtorica najprej predstavi metode, namene in cilje diplomskega dela. Opravi analizo vseh arhivskih člankov treh različnih portalov (Žurnal24.si, 24ur.com in Rtvslo.si) in doda še članke, ki so bili na to temo objavljeni na spletni strani Slovenske tiskovne agencije. V nadaljevanju je dala avtorica v reševanje vprašalnik, ki sta ga izpolnili dve novinarki – novinarka, ki piše za spletni portal Zurnal24.si, in novinarka, ki piše za spletni portal Rtvslo.si. V sklepnem delu avtorica povzame ugotovitve analize člankov in ugotovitve, ki jih je pridobila z vprašalnikom. Analizirane članke je primerjala z napisano teorijo. Podala je ugotovitve o kršitvah moralnih in novinarskih norm. Ob koncu diplomskega dela je avtorica podala svoje mnenje.
Ključne besede: kriminaliteta, kazniva dejanja, spolna zloraba, mediji, poročanje, novinarji, svoboda govora, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.10.2012; Ogledov: 1788; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (793,52 KB)

9.
10.
VLOGA IN POLOŽAJ SLOVENSKIH HONORARNIH NOVINARJEV V KOMERCIALNIH MEDIJIH
Anita Kovačič, 2009, diplomsko delo

Opis: V slovenski komercialni medijski industriji je moč prepoznati nezanemarljiv delež honorarnih novinarjev brez katerih bi bilo glede na njihovo številčnost slovensko novinarstvo močno okrnjeno. Med njimi so tudi takšni, ki so se — če želijo ostati v novinarskem poslu, velikokrat prisiljeni odreči tudi socialni in zdravstveni zaščiti, pa četudi njihovo delo morda vsebuje vse elemente običajne, redne zaposlitve, ki bi je zato morali biti deležni.
Ključne besede: mediji, komercialni mediji, honorarni novinarji, zaposlovanje novinarjev
Objavljeno v DKUM: 24.09.2009; Ogledov: 8479; Prenosov: 382
.pdf Celotno besedilo (767,81 KB)

Iskanje izvedeno v 3.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici