| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
PRILAGODITEV SPLETNIH NOVIC ZA SLABOVIDNE
Klemen Lukman, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Naloga želi izpostaviti omejenost marginalnih skupin uporabnikov na spletu s posebnim poudarkom na slepih in slabovidnih. Naloga povzema raziskave s tega področja in obstoječe rešitve za pomoč slepim in slabovidnim uporabnikom, prav tako je predstavljena lastna rešitev. Namen naloge je predstaviti cenovno dostopno rešitev, ki jo je mogoče izvesti s poznanimi zastonjskimi tehnologijami in izvajati na obstoječi obče razširjeni infrastrukturi.
Ključne besede: slabovidni, slepi, spletne novice, spletne tehnologije, spletne storitve, prilagoditev informacijskih tehnologij slabovidnim
Objavljeno: 13.12.2010; Ogledov: 6959; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

5.
JEZIKOVNO-STILNE ZNAČILNOSTI POROČEVALNIH BESEDIL V ČASOPISU SLOVENKA
Polonca Fijavž, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Jezikovno-stilne značilnosti poročevalnih besedil v časopisu Slovenka so na kratko predstavljeni ženski časopisi, ki so na Slovenskem izhajali do leta 1950, natančneje pa je obravnavan časopis Slovenka, namen njegovega izhajanja in tudi delo obeh urednic, Marice Nadlišek Bartol ter Ivanke Anžič Klemenčič. Diplomska naloga zajema problematiko ženskega vprašanja, ki je bila v času izhajanja časopisa, tj. v letih 1897–1902, še kako pereča. Težišče raziskovanja so predstavljale jezikovno-stilne značilnosti poročevalnih besedil. Zanimale so me zlasti vesti in novice, ki so se pojavljale znotraj časopisnih rubrik. Razmeroma pogosto se pojavljajo avtomatizmi, in sicer sklicevalni, ki so najpogostejši, pa tudi popravki. Slovenka je poznala tudi avtomatizirane obrazce vesti v obliki vesti o imenovanju, osmrtnic in naznanil. Za časopise, ki so izhajali na prehodu iz 19. v 20. stoletje, so bili značilni dopisi; v Slovenki so bila najpogostejša pisma bralcev, ki so se odzivali na vsebino revije. Zaradi lažjega izbiranja med informacijami se je razvijalo grafično izpostavljanje jezikovnih znakov; raziskala sem, katere vrste naslovov so značilne za Slovenko ter njihovo uvrščanje glede na ločila.
Ključne besede: časopis Slovenka, Marica Nadlišek Bartol, Ivanka Anžič Klemenčič, novice, avtomatizem, dopisništvo, naslavljanje
Objavljeno: 26.10.2011; Ogledov: 1881; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (6,90 MB)

6.
ZDRAVSTVENO IZRAZJE V BLEIWEISOVIH NOVICAH MED LETOMA 1843 IN 1890
Vesna Njenjić, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Zdravstveno izrazje v Bleiweisovih Novicah med letoma 1843 in 1890 obravnava in raziskuje zdravstveno izrazje v Novicah, ki se je pojavljalo predvsem v rubriki Zdravstvene reči z vsemi različnimi oblikami naslova. Cilj diplomske naloge je bil ugotoviti, kakšne so značilnosti zdravstvenega izrazja, ki se je pojavljalo v rubriki Zdravstvene reči (z vsemi ustrezniki naslova). Za potrebe doseganja cilja so bile uporabljene različne raziskovalne metode. Diplomska naloga predstavi Janeza Bleiweisa, njegove Novice in najpomembneje, zdravstveno izrazje, zapisano v rubriki Zdravstvene reči med letoma 1843 in 1890. Namen je bil ugotoviti, kakšno izrazje se je pojavljalo in prevladovalo, ugotoviti ali je šlo večinoma za enobesedne ali večbesedne izraze, ali so se pogosto pojavljali opisni izrazi, v kolikšni meri so se pojavljali prevzeti, podomačeni in tuji izrazi, ali so se ob tujih izrazih pojavljala dodatna pojasnila ter iz katerega jezika izvira večina tujih izrazov.
Ključne besede: Janez Bleiweis, Kmetijske in rokodelske novice, zdravje, zdravstveno izrazje, prevzeta beseda, tujka, etimologija
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 1391; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (1007,05 KB)

7.
8.
PROCES TRŽENJA SPLETNE REVIJE BODY VITAL NOVICE
Tina Čepelnik, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili potek trženja nove spletne revije Body vital novice. To je bil nov projekt v podjetju Freising d.o.o, kjer sem tudi sama opravljala strokovno prakso. Prvi del smo posvetili teoretičnim osnovam trženja na podlagi literature in drugih virov. Predstavili smo trženje, analizo tržnega stanja, strategijo trženja, trženjski splet ter trženje in politiko ustvarjalnosti. Drugi del smo namenili predstavitvi rezultatov raziskave, ki je bila izvedena med populacijo ljudi starih od 14 do 50 let, živečih v centru Jesenic. Z raziskavo smo ugotavljali, kako pogosto ta populacija posega po preparatih namnejenih hitri izgubi telesne teže. Raziskali smo, kako oglaševaneje vpliva na nakupno vedenje potencialnih kupcev. Poleg tega smo ugotavljali, ali večja frekvenca oglaševanja bistveno peispeva k večji ozaveščenosti kupcev. Iz rezultatov raziskave smo izvedeli, da naši potencialni bralci čutijo potrebo po dodatni literaturi na temo oblikovanja telesa. Spoznali smo, da kupci ne posegajo po preparatih za hitro izgubo kilogramov, temveč želijo izgubiti kilograme na zdravju prijaznejši način, kot naprimer s telovadbo in zdravo prehrano. Iz tega izhaja tudi spoznanje, da oglaševani izdelki za oblikovanje telesa na izbrano populacijo nimajo vpliva, saj ne zaupa tem izdelkom in po njih ne posega. Neglede na intenzivnost oglaševanih proizvodov izbrana populacija le-teh ne pozna nič bolje od neoglaševanih. Rezultati raziskave pa so pokazali, da so kljub vsemu pozdravili dodatno literaturo, ki bi na enem mestu vsebovala veliko informacij o oblikovanju telesa. Na podlagi analize rezultatov smo podali načrt trženja za Body vital novice.
Ključne besede: • Body vital novice • Marketing • Raziskovanje • Oglaševanje • Oblikovanje telesa
Objavljeno: 03.07.2013; Ogledov: 918; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

9.
Policijsko sporočanje slabe novice svojcem žrtev in ponesrečencev : diplomsko delo univerzitetnega študija
Maja Berk, 2013, diplomsko delo

Opis: Ena izmed najbolj stresnih nalog policistov je sporočanje slabe novice. Slaba novica je vsaka novica, ki drastično in negativno vpliva na prihodnost posameznika. Policisti se srečujejo s sporočanjem več vrst slabih novic: v primeru umora, posilstva, prometne nesreče, gorske nesreče, samomora, v primerih kaznivih dejanj in podobno. Zelo pomembno je kako policisti sporočijo takšno novico, saj se morajo zavedati, da je že sama novica za prejemnika dovolj stresna in da lahko z načinom, kako jo bodo sporočili, situacijo le še poslabšajo. Pri sporočanju je zelo pomembna tudi policistova osebna naravnanost in zaznavni položaji. Osebna naravnanost je način kako občutimo sebe in druge ljudi ter določa ali sebe in druge doživljamo kot spoštovanja vredna bitja, zato pomembno vpliva na komunikacijo z drugimi. Ker ni vseeno, kako policisti sporočijo slabo novico, bodo to storili preveč čustveno, z razumevanjem ali z lahkoto, so pomembni tudi zaznavni položaji kot samokontrola ob sporočanju. Vsak dogodek, ki je za nas pomemben, aktivira naša čustva, ki so lahko prijetna ali neprijetna. Pojav različnih čustev je odvisen od naše ocene kritičnega dogodka. Pri sporočanju slabe novice so običajno prisotna neprijetna čustva, to so strah, žalost in jeza. Sporočanje slabe novice bi naj potekalo kot dobro utečen, a hkrati fleksibilen postopek, v treh fazah: priprava na sporočanje, sporočanje in ukrepi po sporočanju. V prvi fazi policisti zberejo čim več podatkov o dogodku, žrtvi in svojcih. Druga faza je hkrati tudi najtežji del celotne naloge za policiste, upoštevajoč že omenjeno osebno naravnanost, zaznavne položaje, čustva, itn. V tretji fazi pa morajo biti policisti poleg dajanja nasvetov seznanjeni tudi z ukrepi obvladovanja stresa. V tem poglavju si bomo ogledali tudi katere so tiste priporočljive besede ob takšnem sporočanju in katerih besed se je dobro izogibati. Za boljšo predstavo bom opisala tudi nekaj primerov iz prakse, ki terjajo sporočanje slabe novice. Pri sporočanju slabe novice morajo biti policisti previdni in pripravljeni na vrsto intenzivnih emocionalnih odzivov. Svojci ob obvestilu zelo različno reagirajo, kar je odvisno od njihovih individualnih lastnosti. Udeleženost bližnjega v hujšem travmatskem dogodku ali izguba svojca pomeni eno najhujših stisk v življenju, zato je žalovanje normalna reakcija. Žalovanje poteka v štirih fazah: šok in čustvena otopelost, protest in hrepenenje, brezup in dezorganizacija ter izboljšanje oziroma reorganizacija. Pogledali si bomo koliko časa traja posamezna faza in kam vse se lahko obrnejo svojci v primeru, da potrebujejo pomoč ali podporo. Ne smemo pa pozabiti, da je sporočanje slabe novice stresno tudi za policiste, ki prav tako ob tem doživljajo številna neprijetna čustva in so zanje lahko zelo obremenjujoča, zato je nujno, da se jim zagotovi pogovor s svetovalcem oziroma strokovnjakom, ki jim lahko pomaga pri premagovanju takšnih problemov. Pogledali si bomo kakšno vrsto psihosocialne pomoči (če sploh) policija kot organ ponuja svojim policistom. Na koncu bo sledil še pregled usposabljanja policistov na tem področju in intervju z izvajalcem usposabljanj v policiji ter moj pogled na sporočanje slabe novice.
Ključne besede: policija, policisti, nesreče, slabe novice, sporočanje, obveščanje, žrtve, ponesrečenci, svojci, diplomske naloge
Objavljeno: 21.11.2013; Ogledov: 1075; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (930,94 KB)

10.
Vloga regionalnih dopisnikov v dnevnoinformativnem programu Televizije Slovenija
Nuša Baranja, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na vlogo regionalnih dopisnikov v dnevnoinformativnih oddajah Televizije Slovenija, predvsem pa na prisotnost poročanja o lokalnih in regionalnih temah v osrednjem informativnem terminu med 19. in 20. uro, ko sta na sporedu oddaji Dnevnik in Slovenska kronika. V prvem delu podrobneje pojasnjuje pomen dnevnoinformativnih oddaj, ključne elemente novinarskih prispevkov ter delo dopisnikov. Intervjuji s sodelavci informativnega programa Televizije Slovenija opisujejo specifiko dela dopisnikov na tej televiziji, ki mora kot del javnega RTV-servisa v svojem informativnem programu skrbeti za uravnoteženo poročanje, tudi geografsko. Opravljena analiza pa daje vpogled v spremembe, ki so se zgodile z umestitvijo oddaje Slovenska kronika takoj za osrednjo dnevnoinformativno oddajo Dnevnik, se pravi v t. i. osrednji informativni termin, s čimer lokalne novice dosežejo širši krog gledalcev.
Ključne besede: televizija, dnevnoinformativne oddaje, lokalne novice, regionalne novice, dopisniki
Objavljeno: 15.10.2015; Ogledov: 736; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici