Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Ta disertacija se ukvarja z mehanizmi širjenja spoznavno škodljivih vsebin v javnem, medijskem in političnem diskurzu skozi preučitev vloge spoznavnih hib, argumentacijskih hib in zavajajoče retorike v teh mehanizmih in procesih. Prvi del disertacije se osredotoča na opredelitev treh različnih vrst hib. Prve izmed teh so spoznavne hibe, ki so v splošnem konceptualno opredeljene kot nasprotje spoznavnih vrlin. Relevantno podpoglavje pregleda več pristopov k definiciji spoznavnih vrlin in hib kot splošnih pojmov, naravo več razširjenih posameznih hib, ter argumentira izbrano opredelitev glede narave in lastnosti spoznavnih hib za namene te disertacije. Sledi podroben pregled teorije argumentacijskih hib in posameznih neformalnih logičnih zmot kot primerov tovrstnih hib ter opredelitev glede pristopa k obravnavi tovrstnih hib v nadaljevanju. Tretje podpoglavje prvega dela vpelje koncept jezikovne hibe kot vrste zavajajočega govora na podlagi kršitev pragmatičnih načel učinkovite konverzacije. Nazadnje zaključni del prvega poglavja utemeljuje osnovne povezave med vsemi tremi vrstami hib. Naslednji štirje deli naloge se osredotočajo na štiri vrste spoznavno škodljivih vsebin: teorije zarote, psevdoznanosti, anti-intelektualistična prepričanja in lažne novice kot manifestacijo splošnega pojava tako imenovane »kulture post-resničnosti«. Vsak izmed omenjenih odsekov analizira motivacije in spoznavne hibe, prisotne pri akterjih v nastanku spoznavno škodljivih vsebin, se pravi osebah ali skupinah, ki tovrstne vsebine proizvajajo. Sledi analiza argumentacijskih hib, ki jih taisti akterji bodisi nevede zagrešijo, bodisi namerno uporabljajo v opisu in utemeljevanju teh vsebin, in pa analiza jezikovnih hib kot retoričnih figur, ki se jih poslužujejo v javnem sporočanju omenjenih vsebin. Šesti in zadnji del disertacije preuči splošne odnose med vsemi tremi vrstami hib pri akterjih v izvoru oz. nastanku spoznavno škodljivih vsebin, nato pa pozornost analize preusmeri na posameznike in skupine, ki tovrstna prepričanja sprejemajo kot resnična. V ta namen preuči različne faktorje, ki vplivajo na sprejem teh vsebin; na podlagi teh faktorjev določi spoznavne hibe sprejemnikov ter faktorje in hibe, ki vplivajo na nadaljnje širjenje relevantnih prepričanj med sprejemniki. Nazadnje poveže in izpostavi najpogostejše kombinacije hib tako akterjev v izvoru kot sprejemnikov, ki pogojujejo mehanizme širjenja in sprejemanja spoznavno škodljivih vsebin.
Ključne besede: Spoznavne hibe, argumentacija, pragmatika, teorije zarote, psevdoznanost, anti-intelektualizem, lažne novice.
Objavljeno v DKUM: 04.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 97
Celotno besedilo (2,19 MB)

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali preobremenjenost z novicami, deljenimi na družbenem mediju Facebook. Preučevali smo koncepte izogibanje novic, percepcijo “novice me bodo našle” in zaupanje v novice. V izvedeni raziskavi je sodelovalo 71 udeležencev. Rezultati raziskave so pokazali, da preobremenjenost s kognitivno obdelavo novic statistično pomembno napove izogibanje novicam in pasivno spremljanje novic, ne napove pa zaupanja v novice, za katero smo ugotovili, da sicer statistično pomembno napove izogibanje novicam. Ker na slovenskem območju na to temo ni bilo narejene nobene raziskave, lahko naša pomembno prispeva k razumevanju preobremenjenosti z novicami in njenimi posledicami, kar lahko ima velik vpliv na načine, kako mediji delijo novice na družbenih medijih.
Ključne besede: družbeni mediji, preobremenjenost z novicami, izogibanje novicam, percepcija ”novice me bodo našle”, zaupanje v novice
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 475; Prenosov: 70
Celotno besedilo (2,06 MB)

Opis: Sporočanje oz. naslavljanje slabe novice je tema, ki je v zdravstvenem okolju in pri policiji relativno dobro raziskana, medtem ko je v šolskem okolju o tem le malo govora. Preventivnih intervencij, ki bi poskušale izboljšati kompetentnost učiteljev za naslavljanje slabe novice, je le peščica, čeprav šolsko okolje predstavlja prostor, v katerem mladostniki preživijo velik del svojega časa in so zato takšni pogovori skoraj neizogibni. Način, na katerega sporočimo ali predstavimo slabo novico, vpliva na celoten potek žalovanja in tudi na duševno zdravje žalujoče osebe. V tem magistrskem delu smo želeli povišati zaznan občutek kompetentnosti učiteljev za sporočanje slabe novice in ugotoviti, ali se delovna leta in izkušnje, empatija, odnosna kompetentnost, prepričanja o socialnem in emocionalnem učenju oz. svoji vlogi, površinsko in globinsko igranje strategij čustvenega dela ter blagostanje povezujejo s tem občutkom. Zanimalo nas je tudi, ali ga lahko s tem modelom napovemo in ali bo naše izobraževanje spremenilo tudi katerega izmed drugih merjenih konceptov. Vzpostavili smo stik s šolami iz Podravja in Pomurja ter jih razdelili v kontrolno in eksperimentalno skupino, v katerih smo izvedli izobraževanje na temo sporočanja slabe novice, ki je temeljilo na pilotni študiji. Izobraževanje je bilo razdeljeno na teoretični del in predstavitev primerov. Udeleženci so izpolnili dva vprašalnika v razmiku dveh do treh tednov s pomočjo spletnega orodja 1ka. Izvedli smo mešano ANOVO za preverjanje učinkov naše intervencije pri občutku kompetentnosti in tudi pri preostalih merjenih spremenljivkah. Preverili smo enostavne in glavne učinke tam, kjer je to bilo potrebno. Uporabili smo Pearsonov in Spearmanov korelacijski koeficient za preverjanje povezav merjenih spremenljivk in izvedli linearno multiplo regresijo za napovedovanje občutka kompetentnosti za sporočanje slabe novice. Ugotovili smo, da je naše izobraževanje izboljšalo občutek kompetentnosti za sporočanje slabe novice in je bilo s strani udeležencev ocenjeno kot koristno. K temu so najbolj pripomogle predstavitve primerov in konkretna navodila za ravnanje v takih situacijah. V drugem vprašalniku so bile zaznane spremembe v blagostanju udeležencev, ki se je v obeh skupinah znižalo. Skupini sta se pomembno razlikovali tudi v površinskem igranju, ki se je v eksperimentalni skupini znižalo, v kontrolni pa povišalo. Znižala se je tudi dimenzija predanost prepričanj o socialnem in emocionalnem učenju v obeh skupinah. Izmed merjenih spremenljivk sta se le dve dimenziji prepričanj o socialnem in emocionalnem učenju pomembno povezovali z občutkom kompetentnosti za sporočanje slabe novice, in sicer dimenziji udobje in predanost. Slednja se je povezovala negativno, prva pa pozitivno. Prav tako sta bila to edina pomembna napovednika zaznanega občutka kompetentnosti za sporočanje slabe novice, ki sta pojasnila četrtino variance, čeprav se je izkazal celoten model z osmimi napovedniki, ki je zajemal posamezne dimenzije prepričanj o socialnem in emocionalnem učenju, pomemben pri napovedovanju občutka kompetentnosti. Raziskava ima veliko uporabno vrednost, saj smo ugotovili, da lahko z izobraževanjem izboljšamo kompetentnost učiteljev za sporočanje slabe novice, hkrati pa jo lahko napovemo na podlagi dveh dimenzij prepričanj učiteljev o socialnem in emocionalnem učenju. Ponuja vpogled v to področje v Sloveniji in predstavlja izhodišče za prihodnje raziskave ter razvoj novih intervencij.
Ključne besede: sporočanje slabe novice, izobraževanje, občutek kompetentnosti, žalovanje, šolsko okolje, socialna podpora
Objavljeno v DKUM: 09.03.2023; Ogledov: 674; Prenosov: 123
Celotno besedilo (1,39 MB)

Opis: The aim of the master's thesis was to conduct research on the use of intelligent transport systems in the current training of future drivers and their knowledge of the content and also knowledge of the content of employees in teh field of training of future drivers The current methods of driver training in individual countries are presented, with a more detailed description of their implementation and the method of testing the acquired knowledge. At the same time, the survey was conducted in the Republic of Croatia and the information on how well people are generally familiar with the knowledge of intelligent transport systems, how they apply them and what do they consider as usable intelligent systems were collected. The research was also conducted among employees in the field of training of future drivers, also in the Republic of Croatia, where were obtained on what changes employees believe have to be done, or how changes in the automotive industry could affect their work, such as is the phenomenon of autonomous driving. After that, a comparison of driver training nowadays wth the proposal of future training with the use of intelligent transport systems is presented.
Ključne besede: novice drivers, traffic safety, driving education, intelligent vehicle systems, autonomous driving
Objavljeno v DKUM: 29.08.2022; Ogledov: 533; Prenosov: 45
Celotno besedilo (4,33 MB)

Opis: Klasifikacija novic o podjetjih predstavlja časovno zelo dolgotrajen proces, saj je vsako novico potrebno prebrati in ji na podlagi vsebine določiti vsebinski pomen. Z razvojem metod za podatkovno rudarjenje lahko ta proces avtomatiziramo, s čimer novice razvrščamo v zanemarljivem času. V okviru magistrskega dela smo razvili sistem pridobivanja, prečiščevanja in klasifikacije novic. Novice smo pridobivali iz brezplačnih spletnih virov ter si ustvarili korpus besedil, ki smo jih najprej obdelali z orodjem Orange ter nato zgradili napovedne modele z uporabo različnih algoritmov. S pomočjo vizualizacij in matrike zamenjav smo prikazali kakovost napovednih modelov ter jih na podlagi njihove uspešnosti ovrednotili. S pomočjo ML.NET knjižnice smo na koncu razvili sistem avtomatske klasifikacije, ki novice glede na njihovo vsebino z 80 % natančnostjo klasificira v skupine.
Ključne besede: podatkovno rudarjenje, klasifikacija tekstov, trgovanje, novice, vrednostni papir
Objavljeno v DKUM: 09.08.2021; Ogledov: 907; Prenosov: 56
Celotno besedilo (1,84 MB)