1. Epistemologija škodljivih prepričanj : med spoznavno hibo, argumentacijo in zavajajočo retorikoNiko Šetar, 2024, doktorska disertacija Opis: Ta disertacija se ukvarja z mehanizmi širjenja spoznavno škodljivih vsebin v javnem, medijskem in političnem diskurzu skozi preučitev vloge spoznavnih hib, argumentacijskih hib in zavajajoče retorike v teh mehanizmih in procesih.
Prvi del disertacije se osredotoča na opredelitev treh različnih vrst hib. Prve izmed teh so spoznavne hibe, ki so v splošnem konceptualno opredeljene kot nasprotje spoznavnih vrlin. Relevantno podpoglavje pregleda več pristopov k definiciji spoznavnih vrlin in hib kot splošnih pojmov, naravo več razširjenih posameznih hib, ter argumentira izbrano opredelitev glede narave in lastnosti spoznavnih hib za namene te disertacije. Sledi podroben pregled teorije argumentacijskih hib in posameznih neformalnih logičnih zmot kot primerov tovrstnih hib ter opredelitev glede pristopa k obravnavi tovrstnih hib v nadaljevanju. Tretje podpoglavje prvega dela vpelje koncept jezikovne hibe kot vrste zavajajočega govora na podlagi kršitev pragmatičnih načel učinkovite konverzacije. Nazadnje zaključni del prvega poglavja utemeljuje osnovne povezave med vsemi tremi vrstami hib.
Naslednji štirje deli naloge se osredotočajo na štiri vrste spoznavno škodljivih vsebin: teorije zarote, psevdoznanosti, anti-intelektualistična prepričanja in lažne novice kot manifestacijo splošnega pojava tako imenovane »kulture post-resničnosti«. Vsak izmed omenjenih odsekov analizira motivacije in spoznavne hibe, prisotne pri akterjih v nastanku spoznavno škodljivih vsebin, se pravi osebah ali skupinah, ki tovrstne vsebine proizvajajo. Sledi analiza argumentacijskih hib, ki jih taisti akterji bodisi nevede zagrešijo, bodisi namerno uporabljajo v opisu in utemeljevanju teh vsebin, in pa analiza jezikovnih hib kot retoričnih figur, ki se jih poslužujejo v javnem sporočanju omenjenih vsebin.
Šesti in zadnji del disertacije preuči splošne odnose med vsemi tremi vrstami hib pri akterjih v izvoru oz. nastanku spoznavno škodljivih vsebin, nato pa pozornost analize preusmeri na posameznike in skupine, ki tovrstna prepričanja sprejemajo kot resnična. V ta namen preuči različne faktorje, ki vplivajo na sprejem teh vsebin; na podlagi teh faktorjev določi spoznavne hibe sprejemnikov ter faktorje in hibe, ki vplivajo na nadaljnje širjenje relevantnih prepričanj med sprejemniki. Nazadnje poveže in izpostavi najpogostejše kombinacije hib tako akterjev v izvoru kot sprejemnikov, ki pogojujejo mehanizme širjenja in sprejemanja spoznavno škodljivih vsebin. Ključne besede: Spoznavne hibe, argumentacija, pragmatika, teorije zarote, psevdoznanost, anti-intelektualizem, lažne novice. Objavljeno v DKUM: 04.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 97
Celotno besedilo (2,19 MB) |
2. Odnos odjemalcev do sporočanja slabih in dobrih novicNadja Jager, 2024, magistrsko delo Opis: Vsakodnevno se srečujemo s komuniciranjem in je del našega življenja, uporablja se tako v zasebnem kot tudi poslovnem svetu. Pravilno komunikacijo lahko dosežemo svoje cilje, želje in zadovoljimo svoje potrebe. Pri sporočanju informacij ali novic moramo biti pozorni glede na to kako sporočamo določene vrste informacij. Vsakodnevno se srečujemo tako z dobrimi kot tudi slabimi novicami. Težave nastanejo, ko moramo sporočiti slabo novico, saj nam to predstavlja težavo. Nihče ne želi sporočiti teh novic.
V naši magistrski nalogi smo podrobneje predstavili komuniciranje na splošno in se osredotočili tudi na komunikacijo v marketingu. Podjetja se vsakodnevno srečujejo s težavami, kako oblikovati ponudbo in s katero obliko ponudbe pritegniti največ pozornosti odjemalcev. Srečujejo se z vprašanji ali naj oblikujejo ponudbo tako, da najprej sporočijo dobro novico (50 % popusta) ali naj najprej sporočijo slabo novico (ob nakupu 2 vstopnic). V nalogi smo oblikovali tri hipoteze. Najprej smo želeli na splošno ugotoviti katero novico si želijo odjemalci, nato smo želeli ugotoviti katere oblike ponudb pritegnejo njihovo pozornost in kakšne čustvene odzive doživljajo ob različnih ponudbah.
Namen magistrskega dela je bilo raziskati kako pomembna je pravilna komunikacija v vsakodnevnih situacijah kot tudi v poslovnem svetu. Ugotavljali smo kakšen vpliv imajo zaporedja novic na odjemalca. Zanimalo nas je ali ima zaporedje slabih in dobrih novic veliko vlogo pri komuniciranju in kako se to izraža na prejemnikih. Ključne besede: dobre novice, slabe novice, ponudbe, vrstni red novic, komuniciranje Objavljeno v DKUM: 12.09.2024; Ogledov: 17; Prenosov: 29
Celotno besedilo (3,32 MB) |
3. Preobremenjenost z novicami na družbenih medijih in njene posledice : magistrsko deloTeja Voglar, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo obravnavali preobremenjenost z novicami, deljenimi na družbenem mediju Facebook. Preučevali smo koncepte izogibanje novic, percepcijo “novice me bodo našle” in zaupanje v novice. V izvedeni raziskavi je sodelovalo 71 udeležencev. Rezultati raziskave so pokazali, da preobremenjenost s kognitivno obdelavo novic statistično pomembno napove izogibanje novicam in pasivno spremljanje novic, ne napove pa zaupanja v novice, za katero smo ugotovili, da sicer statistično pomembno napove izogibanje novicam. Ker na slovenskem območju na to temo ni bilo narejene nobene raziskave, lahko naša pomembno prispeva k razumevanju preobremenjenosti z novicami in njenimi posledicami, kar lahko ima velik vpliv na načine, kako mediji delijo novice na družbenih medijih. Ključne besede: družbeni mediji, preobremenjenost z novicami, izogibanje novicam, percepcija ”novice me bodo našle”, zaupanje v novice Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 475; Prenosov: 70
Celotno besedilo (2,06 MB) |
4. Lažne novice in družbeni mediji: prepoznava in zajezitev dezinformacij med uporabniki v Sloveniji : diplomsko deloInes Tomažič, 2023, diplomsko delo Opis: Tema diplomskega dela so lažne novice, ki imajo v družbi velik vpliv. Poleg tega, da spodbujajo nezaupljivost v oblast in medije, mečejo slabo luč tudi na novinarski poklic. Z razvojem interneta in družbenih medijev so dokazi, dejstva in znanost pogosto potisnjeni na stran, s čimer se spodkopava verodostojnost znanstvenih informacij. Zato je pomembno, da uporabniki znajo prepoznati lažne novice in uporabljati orodja za njihovo odkrivanje. Raziskava, ki smo jo izvedli, je pokazala odnos slovenskih uporabnikov do lažnih novic. S pridobljenimi rezultati je bilo ugotovljeno, katerim medijem slovenski uporabniki najbolj zaupajo, koga krivijo za širjenje lažnih novic in kdo bi moral nositi odgovornost zanje. Ključne besede: lažne novice, fake news, družbeni mediji, preverjanje dejstev, dezinfromacije Objavljeno v DKUM: 27.06.2023; Ogledov: 648; Prenosov: 170
Celotno besedilo (3,29 MB) |
5. Naslavljanje slabe novice: izobraževanje za srednješolske učitelje : izobraževanje za srednješolske učiteljeAmadeja Hanžekovič, 2023, magistrsko delo Opis: Sporočanje oz. naslavljanje slabe novice je tema, ki je v zdravstvenem okolju in pri policiji relativno dobro raziskana, medtem ko je v šolskem okolju o tem le malo govora. Preventivnih intervencij, ki bi poskušale izboljšati kompetentnost učiteljev za naslavljanje slabe novice, je le peščica, čeprav šolsko okolje predstavlja prostor, v katerem mladostniki preživijo velik del svojega časa in so zato takšni pogovori skoraj neizogibni. Način, na katerega sporočimo ali predstavimo slabo novico, vpliva na celoten potek žalovanja in tudi na duševno zdravje žalujoče osebe.
V tem magistrskem delu smo želeli povišati zaznan občutek kompetentnosti učiteljev za sporočanje slabe novice in ugotoviti, ali se delovna leta in izkušnje, empatija, odnosna kompetentnost, prepričanja o socialnem in emocionalnem učenju oz. svoji vlogi, površinsko in globinsko igranje strategij čustvenega dela ter blagostanje povezujejo s tem občutkom. Zanimalo nas je tudi, ali ga lahko s tem modelom napovemo in ali bo naše izobraževanje spremenilo tudi katerega izmed drugih merjenih konceptov.
Vzpostavili smo stik s šolami iz Podravja in Pomurja ter jih razdelili v kontrolno in eksperimentalno skupino, v katerih smo izvedli izobraževanje na temo sporočanja slabe novice, ki je temeljilo na pilotni študiji. Izobraževanje je bilo razdeljeno na teoretični del in predstavitev primerov. Udeleženci so izpolnili dva vprašalnika v razmiku dveh do treh tednov s pomočjo spletnega orodja 1ka.
Izvedli smo mešano ANOVO za preverjanje učinkov naše intervencije pri občutku kompetentnosti in tudi pri preostalih merjenih spremenljivkah. Preverili smo enostavne in glavne učinke tam, kjer je to bilo potrebno. Uporabili smo Pearsonov in Spearmanov korelacijski koeficient za preverjanje povezav merjenih spremenljivk in izvedli linearno multiplo regresijo za napovedovanje občutka kompetentnosti za sporočanje slabe novice.
Ugotovili smo, da je naše izobraževanje izboljšalo občutek kompetentnosti za sporočanje slabe novice in je bilo s strani udeležencev ocenjeno kot koristno. K temu so najbolj pripomogle predstavitve primerov in konkretna navodila za ravnanje v takih situacijah. V drugem vprašalniku so bile zaznane spremembe v blagostanju udeležencev, ki se je v obeh skupinah znižalo. Skupini sta se pomembno razlikovali tudi v površinskem igranju, ki se je v eksperimentalni skupini znižalo, v kontrolni pa povišalo. Znižala se je tudi dimenzija predanost prepričanj o socialnem in emocionalnem učenju v obeh skupinah. Izmed merjenih spremenljivk sta se le dve dimenziji prepričanj o socialnem in emocionalnem učenju pomembno povezovali z občutkom kompetentnosti za sporočanje slabe novice, in sicer dimenziji udobje in predanost. Slednja se je povezovala negativno, prva pa pozitivno. Prav tako sta bila to edina pomembna napovednika zaznanega občutka kompetentnosti za sporočanje slabe novice, ki sta pojasnila četrtino variance, čeprav se je izkazal celoten model z osmimi napovedniki, ki je zajemal posamezne dimenzije prepričanj o socialnem in emocionalnem učenju, pomemben pri napovedovanju občutka kompetentnosti.
Raziskava ima veliko uporabno vrednost, saj smo ugotovili, da lahko z izobraževanjem izboljšamo kompetentnost učiteljev za sporočanje slabe novice, hkrati pa jo lahko napovemo na podlagi dveh dimenzij prepričanj učiteljev o socialnem in emocionalnem učenju. Ponuja vpogled v to področje v Sloveniji in predstavlja izhodišče za prihodnje raziskave ter razvoj novih intervencij. Ključne besede: sporočanje slabe novice, izobraževanje, občutek kompetentnosti, žalovanje, šolsko okolje, socialna podpora Objavljeno v DKUM: 09.03.2023; Ogledov: 674; Prenosov: 123
Celotno besedilo (1,39 MB) |
6. Novinarska etika na družbenih omrežjih : diplomsko deloŽan Osim, 2022, diplomsko delo Opis: Družbena omrežja so postala pomembna sestavina našega vsakdana. Čeprav je njihov pojav pozitivno vplival na hitrost širjenja informacij, je razvoj družbenih medijev povzročil boj za pozornost uporabnikov in povečal obseg etično vprašljivih novic. Zaradi upadanja popularnosti tradicionalnih medijev in vzpona družbenih omrežij je na omenjenih platformah prisotnih vse več medijskih hiš, ki pogosto ustvarjajo neetične prispevke, s katerimi lovijo klike. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, v kolikšni meri slovenski mediji na družbenem omrežju Facebook upoštevajo Kodeks novinarjev Slovenije in kakšne pristope uporabljajo za privabljanje pozornosti uporabnikov. Izvedli smo analizo in pregledali skupno 180 objav petih slovenskih medijev na izbranem družbenem omrežju, nato smo rezultate strnili, povzeli in analizirali. Ugotovili smo, da se na Facebooku s kodeksom ne sklada v povprečju 90,5 % medijskih objav ter da je najpogostejša kršitev nenavajanje virov in zamolčanje ključnih informacij za razumevanje določene teme. Ključne besede: spletna družbena omrežja, novi mediji, novinarstvo, novinarska etika, spletne novice Objavljeno v DKUM: 21.10.2022; Ogledov: 672; Prenosov: 123
Celotno besedilo (1,68 MB) |
7. The use of intelligent transport systems in the operation of driving schools : master's thesisNikola Božinić, 2022, magistrsko delo Opis: The aim of the master's thesis was to conduct research on the use of intelligent transport systems in the current training of future drivers and their knowledge of the content and also knowledge of the content of employees in teh field of training of future drivers The current methods of driver training in individual countries are presented, with a more detailed description of their implementation and the method of testing the acquired knowledge. At the same time, the survey was conducted in the Republic of Croatia and the information on how well people are generally familiar with the knowledge of intelligent transport systems, how they apply them and what do they consider as usable intelligent systems were collected. The research was also conducted among employees in the field of training of future drivers, also in the Republic of Croatia, where were obtained on what changes employees believe have to be done, or how changes in the automotive industry could affect their work, such as is the phenomenon of autonomous driving. After that, a comparison of driver training nowadays wth the proposal of future training with the use of intelligent transport systems is presented. Ključne besede: novice drivers, traffic safety, driving education, intelligent vehicle systems, autonomous driving Objavljeno v DKUM: 29.08.2022; Ogledov: 533; Prenosov: 45
Celotno besedilo (4,33 MB) |
8. Primerjava metod jezikovnih tehnologij za odkrivanje lažnih novic : magistrsko deloNejc Lovrenčič, 2022, magistrsko delo Opis: Socialna omrežja in tradicionalni viri novic imajo velik vpliv na razmišljanje ter dejanja posameznikov v družbi. Napačna ali izmišljena dejstva in lažne novice lahko zato povzročijo veliko škodo. V sklopu magistrskega dela smo primerjali metode Naivni Bayes, logistično regresijo, nevronsko mrežo z dolgim kratkoročnim spominom in graf konvolucijsko nevronsko mrežo za odkrivanje lažnih novic. S preučitvijo sorodne literature in primerjavo metod smo ugotovili, da je težko prepoznati lažne novice zgolj s klasifikacijo besedila. Pri klasifikaciji novic na dva razreda se je najbolje izkazal logistična regresija, pri klasifikaciji na šest razredov pa nevronska mreža LSTM. Ključne besede: jezikovne tehnologije, nevronske mreže, lažne novice, klasifikacija besedila Objavljeno v DKUM: 11.05.2022; Ogledov: 925; Prenosov: 90
Celotno besedilo (1,36 MB) |
9. Implementacija sistema za klasifikacijo novic o vrednostnih papirjihJure Jakič, 2021, magistrsko delo Opis: Klasifikacija novic o podjetjih predstavlja časovno zelo dolgotrajen proces, saj je vsako novico potrebno prebrati in ji na podlagi vsebine določiti vsebinski pomen. Z razvojem metod za podatkovno rudarjenje lahko ta proces avtomatiziramo, s čimer novice razvrščamo v zanemarljivem času. V okviru magistrskega dela smo razvili sistem pridobivanja, prečiščevanja in klasifikacije novic. Novice smo pridobivali iz brezplačnih spletnih virov ter si ustvarili korpus besedil, ki smo jih najprej obdelali z orodjem Orange ter nato zgradili napovedne modele z uporabo različnih algoritmov. S pomočjo vizualizacij in matrike zamenjav smo prikazali kakovost napovednih modelov ter jih na podlagi njihove uspešnosti ovrednotili. S pomočjo ML.NET knjižnice smo na koncu razvili sistem avtomatske klasifikacije, ki novice glede na njihovo vsebino z 80 % natančnostjo klasificira v skupine. Ključne besede: podatkovno rudarjenje, klasifikacija tekstov, trgovanje, novice, vrednostni papir Objavljeno v DKUM: 09.08.2021; Ogledov: 907; Prenosov: 56
Celotno besedilo (1,84 MB) |
10. Lažne novice in njihovo omejevanje : diplomsko deloTia Maria Tertinek, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je raziskano področje lažnih novic in njihovo omejevanje. Lažne novice postajajo vedno večji svetovni pojav, predvsem na spletu, kjer jih je težko omejevati. Na začetku diplomske naloge je opisano, kako lažne novice opredelimo in prepoznamo. Prikazani so primeri zasebnih platform, ki omogočajo prepoznavanje lažnih novic. Prikazani so tudi praktični primeri lažnih novic po Sloveniji in v tujini. V nadaljevanju je kratko opisan domač politični sistem kot pomemben faktor pri presoji legitimnosti omejevanja nadzora lažnih novic s strani države. Narejen je pregled problematike omejevanja lažnih novic in zakonodaje, pomembne za boj z lažnimi novicami. Analizirana so telesa oziroma organi držav, ki imajo pristojnost omejevanja lažnih novic. Na podlagi analize se avtorica opredeli do vprašanja, kako naj bi bilo oblikovano legitimno telo oziroma državni organ, ki nadzoruje lažne novice. Ključne besede: Lažne novice, fake news, dezinformacije, novinarstvo, pravo, zakonodaja Objavljeno v DKUM: 02.11.2020; Ogledov: 2220; Prenosov: 570
Celotno besedilo (1,11 MB) |