1. Ali obleka naredi človeka? Analiza likov v noveli "obleka naredi človeka" Goffrieda KellerjaJurij Schilt, 2019, diplomsko delo Opis: Tema diplomskega dela je strukturalistična analiza oseb v noveli Obleka naredi človeka švicarskega pisatelja Gottfrieda Kellerja. Protagonist Wenzel Strapinski je krojač, ki se nenadoma pojavi v švicarski vasi Goldach. Vaščani mislijo, da je poljski grof, česar sam nikoli ni trdil, saj ni goljuf. Vendar pa proti govoricam tudi nič ne ukrene. Svojo pravi identiteto skriva zaradi ljubezni do Nettchen, hčerke okrajnega svetnika. Boji se, da bi Nettchen izgubil, če bi ga razkrili. Tudi Melchior Bӧhni, računovodja okrajnega svetnika, se želi poročiti z Nettchen. A ta prepozna vrline Strapinskega in preračunljivi značaj Bӧhnija, zato se med tekmecema za svojo roko razumno in trezno odloči za prvega.
Pri analizi izotopij ugotovimo, da sta značaja Strapinskega in Nettchen v opoziciji. On je čustven, ona razmišlja realistično in racionalno. Moja domneva, da je Strapinski obotavljiv in sramežljiv, Nettchen pa odločna in prizemljena, je s tem potrjena.
Ključne besede: osebe, strukturalistična metoda, izotopične verige, elementi pravljice, teorija novele
Objavljeno v DKUM: 09.10.2019; Ogledov: 1263; Prenosov: 160
 Celotno besedilo (1,31 MB) |
2. Postopek za izdajo predhodne odredbe z analizo sodne prakseKsenija Šalamon, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga postavlja v ospredje izvršilni postopek, bolj natančno postopek zavarovanja. Eno od sredstev zavarovanja so tudi predhodne odredbe, ki bodo v nalogi podrobneje predstavljene. Predstavila bom postopek izdaje predhodne odredbe, pogoje za izdajo in vrste predhodnih odredb.
Predhodne odredbe so ukrep sredstva zavarovanja, ki je učinkovito za upnike, saj z njimi zavarujejo svojo terjatev za primer nevarnosti, če bo uveljavitev njihove terjatve onemogočena ali otežena. Gre za sredstvo zavarovanja, ki se uveljavi na predlog upnika in je časovno omejeno. Namen ukrepov zavarovanja je, da se z njimi zagotovi možnost oprave prihodnje izvršbe, to je potem, ko že obstaja kvalificirana listina o obstoju denarne terjatve, ampak ta še ni izvršljiva . Predhodne odredbe ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), ki je bil do zdaj že večkrat noveliran. Ampak za institut predhodnih odredb sta pomembni samo noveli I in J. Navedeni noveli pomenili spremembo glede domnevane nevarnosti, pristojnosti in vrste predhodnih odredb. Zadnja novela, to je L, pa je dodala še eno sodbo, na podlagi katere se domneva, da je podana nevarnost. Področje predhodnih odredb lahko navežemo tudi na področje stečaja. Novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, to je novela F , je uredila vprašanje, kaj pomeni uvedba stečaja na področju zavarovanja. Določila je, da se z trenutkom uvedbe stečaja ustavi postopek s predhodno odredbo in se razveljavijo vsa dejanja, ki so bila opravljena v tem postopku.
Ključne besede: predhodne odredbe, pogoji za predhodne odredbe, sredstva zavarovanja, izvršilni postopek, novele Zakona o izvršbi in zavarovanju.
Objavljeno v DKUM: 03.08.2018; Ogledov: 2007; Prenosov: 169
Celotno besedilo (838,70 KB) |
3. Primerjava druge in tretje novele Zakona o javnem naročanju : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloŽan Ajdnik, 2018, diplomsko delo Opis: Gospodarstvo je sestavni del vsake države, tako v zasebnem sektorju, kakor tudi sektorju, ki je pod nadzorom državnih organov. V današnjem času se standard življenja v različnih državah meri s pomočjo izračuna bruto domačega proizvoda na prebivalca (BDP), torej večji kot je BDP, višji je standard življenja. Skozi zgodovino se je večal vpliv države na posameznih področji, tako da danes država nadzoruje vse pomembne ustanove, podjetja in zato zaposluje veliko število ljudi. Ker pa država rabi tudi pomoč zasebnega sektorja, podeljuje koncesije ali sklene pogodbo na podlagi javnega naročila s kakšnim zasebnim podjetjem. Zaradi velike konkurence v zasebnem sektorju in zagotavljanju enakovrednosti pri oddaji javnega naročila, je bilo treba omenjeno področje tudi zakonsko urediti. Precej časa je minilo od sprejetja prvega zakona do sprejetja dveh novel – od leta 2016 torej področje javnega naročanja ureja ZJN-3, ki je pravzaprav četrto nadaljevanje Zakona o javnem naročanju. Sprejetje omenjene novele je bilo nujno, saj se mora s tehnološkim razvojem razvijati tudi sistem in postopek javnega naročanja. Omenjena novela bo namreč prva omogočala oddajo ponudb in vse potrebne dokumentacije elektronsko, kar bo pospešilo in olajšalo delo zaposlenim, tako v zasebnem, kakor tudi v javnem sektorju. Z novo novelo je tudi lažji pregled nad področji, ki jih ureja zakon – mnoga področja, ki so bila prej razdrobljena, so sedaj združena vse v en zakon. Novela ima tudi nekaj sprememb, ki sistemsko omogočajo učinkovitejšo izvedbo procesa javnega naročanja, omogočajo pa tudi ekonomično ustreznejšo operativno izvedbo naročila.
Ključne besede: javno naročanje, javna naročila, zakonodaja, novele, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.05.2018; Ogledov: 1414; Prenosov: 124
Celotno besedilo (1,15 MB) |
4. Hišna preiskava pri odvetnikuLaura Aleš, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sem predstavila enega izmed sodobnih problemov, ki se pojavljajo v sodni praksi – hišna preiskava odvetniške pisarne. Ker je tema zelo obsežna, sem se v svojem diplomskem delu osredotočila le na določene najpomembnejše točke.
Ugotovila sem, da sta ustavna in kazensko pravna tematika močno prepleteni. Najprej sem si postavila vprašanje, kaj sploh je zasebnost? Jo je mogoče definirati? Iz literature sem ugotovila, da je zasebnost nekaj subjektivnega, zato je nemogoče podati univerzalno definicijo zasebnosti. V predkazenskem postopku se pogosto izvajajo preiskovalna dejanja, pri katerih pride do izrazitih posegov v posameznikovo zasebnost. Hišna preiskava je ena izmed preiskovalnih dejanj, ki se najpogosteje izvede v predkazenskem postopku in močno poseže v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika. Odvetniška pisarna je poseben prostor, saj pride v njej do prepleta zasebnosti odvetnika in tudi odvetnikovih strank. Vendar odvetniška pisarna ni nedotakljiv prostor, znotraj katerega bi se lahko odvijala kazniva dejanja.
Ustavno sodišče je v odločbi U-I 115/14-28, Up-218/14-45, dne 21.1.2016 prvič opredelilo pojem odvetniške zasebnosti. Z omenjeno odločbo je odločilo, da sta Zakon o kazenskem postopku in Zakon o odvetništvu v nasprotju z Ustavo, kar se tiče hišne preiskave odvetniške pisarne. Do odprave protiustavnosti in do sprejetja novele ZKP-N je v 60. do 63. točki obrazložitve določilo izvajanje hišne preiskave pri odvetnikih.
Ključne besede: Človekove pravice in temeljne svoboščine, zasebnost, pravica do zasebnosti, test legitimnosti, test sorazmernosti, predkazenski postopek, dokazni standardi, neodvisnost odvetništva, hišna preiskava odvetniške pisarne, predlog novele ZKP-N
Objavljeno v DKUM: 30.10.2017; Ogledov: 2007; Prenosov: 378
Celotno besedilo (552,49 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Družbeni, zgodovinski, moralni in pripovedni vidiki Vorančeve prozeMiran Štuhec, 2010, izvirni znanstveni članek Opis: Razprava prinaša uvid v glavne določnice književnega opusa Prežihovega Voranca. S pomočjo novel Kurjak in Samorastniki, romana Požganica in potopisa Gosposvetsko polje opozarja na pisateljevo literariziranje socialne in moralne problematike, epsko širino ter izjemno subtilnost, na premišljeno naracijo ter na daljnovidnost pri opisovanju narodnopolitičnih razmer na avstrijskem Koroškem.
Ključne besede: slovenska književnost, socialni realizem, romani, potopis, novele, socialna ideja
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1556; Prenosov: 33
 Povezava na celotno besedilo |
6. Ekološko usmerjena literarna veda in Prežihove samorastniške noveleJožica Čeh Steger, 2010, izvirni znanstveni članek Opis: Kulturna ekologija kot ena najsodobnejših literarnovednih disciplin temelji na podmeni o zapletenih analogijah med naravnimi in kulturnimi ekosistemi. V središče svojega raziskovanja je umestila razmerje med naravo in kulturo, saj želi preseči tradicionalno miselnost o njunem nasprotju. Zavzema se za funkcijski model književnosti, v okviru katerega se le-ta vzpostavlja kot kulturnokritični metadiskurz, imaginativni protidiskurz in reintegrativni interdiskurz. V Prežihovih Samorastnikih je narava razumljena v tradicionalnem smislu, vendar se nasprotje med njo in kulturo v celoti ne pokriva z drugimi binomi (žensko/moško, čustvo/razum idr.). V prispevku so samorastniške novele opazovane z vidika kulturnokritične in protidiskurzivne funkcije.
Ključne besede: kulturna ekologija, ekokritike, kritični diskurz, novele
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1068; Prenosov: 37
Povezava na celotno besedilo |
7. |
8. RETROSPEKTIVA NOVEL ZAKONA O KAZENSKEM POSTOPKUKatja Zakšek, 2014, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo zajema predstavitev novel Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP), ki so temeljito spremenile naš mešani model kazenskega postopka. V prvem delu bom predstavila ZKP, ki je stopil v veljavo 1.1.1995 in je veljal le kot prehodna rešitev. ZKP je bil od samega nastanka do danes že dvanajstkrat spremenjen in dopolnjen, zato se bom v drugem delu diplomskega dela osredotočila na vsako posamezno novelo zakona, ki je vsaka zase prinesla vrsto novosti na področje kazenskega procesnega prava. Zaradi obsežnosti novel bom poudarila zgolj bistvene spremembe in dopolnitve ZKP. V okviru predstavitve posameznih novel zakona bom navedla tudi razloge, ki so privedli do parcialnih sprememb, predvsem odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustavno sodišče RS), katerih posledica je bila uskladitev ZKP z Ustavo Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava RS). V zadnjem delu bom predstavila tudi nekatere sporne rešitve zadnje novele Zakona o kazenskem postopku Republike Hrvaške (v nadaljevanju: ZKP RH), sprejete 29.11.2013, ki kaže na občutljivost urejanja procesnopravne materije. V samem zaključku bom prikazala vpliv številnih sprememb in novosti, uvedenimi z novelami zakona, na podobo našega kazenskega postopka.
Ključne besede: Zakon o kazenskem postopku, novele Zakona o kazenskem postopku, model kazenskega postopka, odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, Zakon o kazenskem postopku Republike Hrvaške.
Objavljeno v DKUM: 02.12.2014; Ogledov: 1895; Prenosov: 387
Celotno besedilo (1,31 MB) |
