| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 36
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv obdavčitve na politiko prejemkov v gospodarskih družbah
Urban Bratina, 2020, magistrsko delo

Opis: Davčna politika povsod pomembno kroji delovanje družbenih sistemov. Del njih je tudi politika prejemkov, v magistrskem delu pa je najbolj izpostavljen davčni vpliv na politiko prejemkov organov vodenja v javnih delniških družbah. Države članice bi že pred letom in pol, kot posledico delničarske direktive II, ki spreminja Direktivo (EU) 2007/36/ES, morale v zakonodajo implementirati predrugačen način obravnave in sprejemanja akta politike prejemkov. Direktiva od javnih delniških družb namreč zahteva, da pred skupščino pripravijo politiko prejemkov, ki jo bo skupščina obravnavala, prav tako pa se seznanijo s poročilom o prejemkih organov vodenja in nadzora za preteklo obdobje. Slovenija je v postopku obravnave zakona, ki bi implementiral določbe iz direktive, vendar novela ZGD-1K še ni sprejeta. Naloga ugotavlja stanje na področju politike prejemkov v primerljivih državah in vpliv davščin na strukturo prejemkov v Sloveniji in tujini. Za razumevanje področja je v nalogi treba definirati politiko prejemkov, predstavljena pa je tudi dosedanja ureditev, ki je bila v rokah nadzornih svetov veliko pomembnejša, kot so to predvidevali novi predpisi. Področje uporabe pravil o prejemkih je bilo že do zdaj definirano v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki pa ni skladen z Direktivo EU, zato ja v obravnavi novela ZGD-1K. Ta spreminja nekaj definicij in postopkov na relevantnem področju, žal pa ne vpliva na davčno obravnavo prejemkov, kar je pomembna pomanjkljivost. Omenja tudi poročila o prejemkih, ki ji daje vlogo pomembnega komunikacijskega člena med delničarji in upravo ter nadzornim svetom družbe. Glavni del naloge je poglavje o davkih, ki vplivajo na politiko prejemkov, in primerjava takih vplivov v tujini. Ureditev po veljavni zakonodaji je namreč še naprej pomembna, saj se davčna zakonodaja v povezavi z novelo ZGD-1K ne spreminja. Vpliv na prejemke imajo še vedno davek od dohodka pravnih oseb, dohodnina in razni prispevki (PIZ, ZZZS …). Davčna zakonodaja je v nalogi postavljena ob bok primerljivim državam, ki prejemke pogosto obravnavajo manj egalitarno, predvsem pa z enostavnejšim in manj razvejanim sistemom. Za strukturo prejemkov je namreč izjemno pomembna obravnava opcijskih shem in vrednostnih papirjev. Za oris trenutnega stanja je pomemben še praktični primer obravnave politike prejemkov v slovenskih družbah ter njeno udejanjanje v eni slovenski in eni tuji banki, v katerih se pokažejo precejšnje razlike tudi glede načina vodenja. Delo torej osvetljuje predlagane zakonske spremembe, ki bodo kmalu morale stopiti v veljavo, in predlaga ključne popravke, ki bi lahko rešili nekaj odprtih vprašanj. Za celovito prestrukturiranje področja prejemkov pa bi bilo verjetno treba poseči po strukturnih reformah davčnega sistema na področju obravnave prejemkov.
Ključne besede: politika prejemkov, davki, delničarska direktiva, javna delniška družba, novela ZGD-1K.
Objavljeno: 17.12.2020; Ogledov: 246; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

2.
Vloga izvedenca medicinske stroke v civilnih sodnih postopkih
Sebastjan Horvat, 2020, diplomsko delo

Opis: Izvedenstvo v civilnih pravdnih postopkih predstavlja vedno bolj pomembno dokazno sredstvo v nenehno razvijajočem pravnem sistemu. Diplomska naloga obravnava in analizira vlogo sodnih izvedencev s poudarkom na problematiki izvedenstva medicinske stroke. Slednjih se v praksi na podlagi kompleksnih dejanskih stanj pojavlja največ, predvsem v odškodninskih sporih in v zvezi z odmero nepremoženjske škode. Sodišče uporabi dokaz z izvedencem takrat, kadar ne razpolaga s strokovnim znanjem. Primarna funkcija izvedenca je izdaja izvida in mnenja na podlagi strokovnega znanja, ki znatno pripomoreta k razjasnitvi relevantnih dejstev. Stranke procesa konkretno opredelijo, o čem naj izvedenec izdela izvid in mnenje, pogosto pa jih pozove tudi sodišče, da postavijo vprašanja, katera se postavijo izvedencu. Z uvedbo novele E Zakona o pravdnem postopku se je izvedenstvo uveljavilo kot samostojni dokaz pred pravdo.
Ključne besede: civilno pravdni postopek, izvedenec, izvedenstvo, izvedenec medicinske stroke, zakon o pravdnem postopku, novela ZPP-E
Objavljeno: 12.10.2020; Ogledov: 410; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (366,11 KB)

3.
Kratka proza v reviji odsevanja med letoma 1990 in 2019
Barbara Pori, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Kratka proza v reviji Odsevanja med letoma 1990 in 2019 obravnava kratkoprozna besedila, objavljena v Odsevanjih, reviji za leposlovje in kulturo, med letoma 1990 in 2019. Namen magistrskega dela je predstaviti revijo Odsevanja, saj smo menili, da slednja širšemu slovenskemu prostoru ni dovolj poznana in je prisotna zgolj na Koroškem. V teoretičnem delu smo predstavili osnovne pojme literarne teorije, s katerimi smo analizirali literarna dela vključenih avtorjev in avtoric. Magistrsko delo zajema 63 avtorjev in avtoric, ki so svoja besedila v reviji Odsevanja objavljali v izbranem obdobju. V osrednjem delu smo predstavili nastanek revije Odsevanja in njeno delovanje, nato smo se osredotočili še na kratkoprozna dela in jih analizirali na osnovi literarne teorije. V obravnavo so bile zajete kratke zgodbe, novele in črtice. V sklepnem delu smo povzeli ugotovitve magistrskega dela in ugotovili, da revija objavlja raznoliko kratko prozo tako na motivno-tematski kot tudi jezikovno-slogovni ravni. Prav tako je vključenih veliko znanih in manj znanih avtorjev ter njihovih del, ki si po našem mnenju zaslužijo širšo obravnavo.
Ključne besede: kratka proza, Odsevanja, kratka zgodba, novela, črtica
Objavljeno: 25.09.2020; Ogledov: 377; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

4.
Analiza učinkovitosti instituta seznama dolžnikovega premoženja in možnosti upnika v primeru terjatve s čezmejnim elementom
Tadeja Špolarič, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava institut seznama dolžnikovega premoženja, ki je eno izmed področij, ki je bilo z zadnjo novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) spremenjeno oziroma dopolnjeno. Sam institut je sicer svojo podobo že večkrat spremenil, saj zakonodajalec teži k temu, da bi bil urejen na način, da bi v postopku izvršbe dosegal svoj cilj, ki pa je v čim lažjem in čim hitrejšem poplačilu upnika. V začetnem poglavju je tako predstavljen institut seznama dolžnikovega premoženja skozi novele ZIZ, z namenom predstavitve postopnega izoblikovanja instituta in njegovega spreminjanja skozi čas. V nadaljnjem poglavju je opredeljena novost, sprejeta z novelo ZIZ-L, in sicer informativni seznam dolžnikovega premoženja, sam zaključek predstavitve predmetnega instituta pa se v nadaljevanju zaključi s celovitim pregledom instituta kot takega s poudarkom na sodni praksi. V nadaljevanju je predstavljena primerjalno pravna ureditev seznama dolžnikovega premoženja, z ureditvijo v Avstriji in na Hrvaškem. Drugi del predmetnega magistrskega dela pa je namenjen obravnavanju Uredbe o čezmejni zamrznitvi bančnih računov, s katero lahko upnik doseže zamrznitev bančnega računa v drugi državi članici, ki jo uredba zavezuje, ter tako lažje pride do poplačila njegove terjatve in do izpolnitve cilja izvršilnega postopka. Magistro delo tako prikaže nekatere rešitve in težave, ki jih prinašajo omenjene možnosti, ki so na voljo upniku.
Ključne besede: izvršba, izvršilni postopek, izvršilna sredstva, seznam dolžnikovega premoženja, informativni seznam dolžnikovega premoženja, novela ZIZ-L, Uredba o zamrznitvi bančnih računov, transakcijski račun.
Objavljeno: 19.12.2019; Ogledov: 461; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (694,99 KB)

5.
Izdelava razširljivega ogrodja za ustvarjanje grafičnih novel v okolju .NET
Alen Šimon, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obsega načrtovanje, implementacijo in analizo ogrodja za ustvarjanje grafičnih novel, ustvarjenega v okolju .NET. Prvi del vsebuje kratek opis zgodovine področja, seznam trenutno vodilnih ogrodij za izdelavo grafičnih novel na trgu, njihovo primerjavo ter določitev ključnih funkcionalnosti. Drugi del vključuje načrtovanje, strukturiranje in implementacijo lastne alternative, ki bo omenjene funkcionalnosti podpirala. Zadnji del vsebuje preizkušanje in analiziranje lastne rešitve, pisanje dokumentacije, primerjavo s konkurenčnimi rešitvami ter končne zaključke.
Ključne besede: grafična novela, ogrodje, .NET, skriptni jezik
Objavljeno: 21.11.2019; Ogledov: 262; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

6.
Sodna ali tožilska preiskava?
Mojca Lešnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Vprašanje izbire med sodno preiskavo in preiskavo pod vodstvom državnih tožilcev je že leta predmet različnih razprav. Model kazenskega postopka, ki bi bil (bolj) adversaren in ki ne bi poznal instituta preiskovalnega sodnika, načela materialne resnice in instrukcijske maksime naj bi namreč bil učinkovitejši, pri čemer pa še zmeraj ni jasno, kaj naj bi učinkovitost v tem smislu sploh pomenila in v kakšnem smislu zdajšnji model postopka naj ne bi bil učinkovit. Kar se zdi v zvezi z vprašanjem pri izbiri sodne ali tožilske preiskave pomembno, je predvsem to, da bi bilo najprej treba razjasniti sam pojem "učinkovitost" v zvezi s kazenskim postopkom in določiti, v kakšnem smislu bi moral biti kazenski postopek učinkovit. Šele na podlagi tega je mogoče sploh ugotavljati, ali ima postopek kakšne pomanjkljivosti in presoditi, ali je postopek učinkovit ali ne. Če bi se izkazalo, da postopek ni učinkovit, pa bi bilo treba ugotoviti, kakšen bi moral biti, da bi veljal za učinkovitega - ali bi torej moral biti postopek popolnoma adversaren in bi tako bilo treba zamenjati zdajšnji mešani model postopka za adversarnega ali pa so potrebne le določene spremembe oziroma prilagoditve. Za zdaj se tako zdi primerneje lotiti se težav sistematično, po korakih oziroma bolje rečeno, po posameznih ožjih sklopih oziroma fazah, kot pa popolnoma zamenjati model postopka in v postopek uvesti tožilsko preiskavo. Tožilska preiskava bi namreč pomenila, da bi od posameznega državnega tožilca zahtevali, da hkrati deluje v kar treh različnih vlogah - da se vede kot državni organ; da je aktivna stranka v postopku in da deluje kot preiskovalec skupaj s policijo. Težave v zvezi z uvedbo tožilske preiskave na način, kot je ta bila zamišljena v nekaterih osnutkih in predlogih sprememb kazensko-procesne zakonodaje - bodisi tako, da bi obstajala zgolj tožilska preiskava ali pa na način, da bi sodna preiskava sicer še vedno obstajala, ampak le kot subsidiarna in fakultativna faza predhodnega postopka - pa so se pokazale tudi v nejasno določenem začetku kazenskega postopka in posledično v nedoločenosti njegovega proceduralnega predmeta, v neenakih možnostih izvedbe preiskave obrambe, predvsem pa je iz pripravljalnih gradiv izhajal močno otežen oziroma celo močno podrejen položaj obdolženega v postopku v primerjavi z državnim tožilcem.
Ključne besede: Adversarnost, načelo materialne resnice, učinkovitost, predkazenski postopek, preiskava, preiskovalni sodnik, dokazni standardi, novela ZKP-N, obvezna obramba.
Objavljeno: 10.07.2019; Ogledov: 682; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (674,00 KB)

7.
Novosti ureditve postopka prodaje na javni dražbi v izvršilnem postopku v Sloveniji in na Hrvaškem
Taja Gril, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen izvršilnega postopka je doseči čimhitrejše poplačilo upnikove terjatve. Kadar do poplačila upnikove terjatve ne pride prostovoljno, je dražba premičnin in nepremičnin eno izmed pomembnejših izvršilnih sredstev, s katerimi upnik skuša priti do poplačila. Problem dražb je, da se predmeti praviloma prodajajo po ceni, ki je nižja od tržne vrednosti predmeta. S tem se prizadene tako inetrese upnika kot dolžnika. Nizka vrednost, ki jo dosegajo predmeti na dražbah je posledica različnih dejavnikov. Zlasti pri prodaji nepremičnin se je izkazalo, da med zinteresiranimi kupci pred vrati sodnih dvoran prihaja do dogovarjanj in podkupovanj z namenom, čimveč zainteresiranih oseb odvrniti od nakupa. S tem se zmanjša krog zainteresiranih posameznikov, ki so zainteresirani za draženje in s tem tudi verjetnost, da se na dražbi doeže cena, ki dosega tržno vrednsot predmeta. V marcu 2018 je zakonodajalec sprejel novelo ZIZ-L. Ena izmed vidnejših novosti je bila tudi uvedba elektronskih javnih dražb. Glede na samo naravo izvedbe, so za dražitelje, spletne javne dražbe veliko bolj preproste in časovno učinkovite. Glavni namen te novosti je narediti konec dogovarjanjem med dražitelji pred sodnimi dvoranami. Na žalost se sočasno s sprejetjem novele niso zagotovili tehnični pogoji, ki bi omogočili takojšnjo izvedbo elektronskih javnih dražb. Kakor pri vsaki novosti, tudi pri uvedbi spletnih javnih dražb lahko pričakujemo določene zaplete. Zapletom se lahko do določene mere izognemo v kolikor podrobneje preučimo pravne ureditve drugih držav, ki so spetene javne dražbe uvedle pred nami. Med njimi so vse sosednje države. Po podrobnejši preučitvu ureditve sosednje Republike Hrvaške lahko ugotovimo, da so se ob uvedbi spletnih javnih dražb soočali s številnimi težavami. Ključne težave so bile odločitve sodnikov, da so se nepremičnine, namesto na predvidenih spletnih javnih dražbah prodajale na klasičnih dražbah, tehnični vidiki, ki so pomembni pri izvajanju javnih dražb in računalniška pismenost povprečnega državljana. Vse te težave je potrebno upoštevati pri oblikovanju rešitev, ki jih bomo uporabili v našem pravnem sistemu.
Ključne besede: izvršilni postopek, izvršba za izterjavo denarne terjatve, predlog za izvršbo, sklep o izvršbi, izvršilna sredstva in predmet izvršbe, javna dražba, faze javne dražbe, novela ZIZ-L, elektronska javna dražba
Objavljeno: 19.06.2019; Ogledov: 629; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

8.
Zloraba procesnih pravic v civilnih postopkih z analizo sodne prakse
Monika Pušaver, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena problematika zlorabe procesnih pravic v civilnih postopkih. Gre za problem, ki je po pregledu sodne prakse Višjih in Vrhovnega sodišča pri nas, na žalost dokaj pogost. Temeljno načelo pravdnega postopka je načelo vestnosti in poštenja, ki pravi, da lahko stranka izkoristi vse svoje procesne pravice z namenom varstva svojih interesov, hkrati pa v skladu z načeli morale nihče ne more izkoristiti svojih pravic samo zaradi tega, da bi nekomu drugemu škodoval. Omenjeno temeljno načelo vsebuje več ožjih pravil in načel, ki jih nekateri teoretiki obravnavajo tudi samostojno, in sicer sta to načeli resnicoljubnosti in popolnosti ter načelo prepovedi zlorabe pravic. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v 11. členu določa, da mora sodišče onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku, hkrati pa določa tudi sankcije, v kolikor do zlorabe vseeno pride. V sklopu 11. člena ZPP so v diplomski nalogi podrobno predstavljeni primeri zlorabe procesnih pravic iz sodne prakse, in sicer: zloraba pravice do tožbe oz. sodnega varstva, kršitev načela resnicoljubnosti oz. materialne resnice, izkoriščanje procesnih pravic zgolj zaradi zavlačevanja in oteževanja postopka ter konstruiranje pristojnosti. V sodni praksi se pojavljata še dva primera zlorabe procesnih pravic, ki ne sodita v 11. člen ZPP, to sta: nedovoljena razpolaganja strank in žalitve sodišča, strank ter drugih udeležencev. Posamezni primeri zlorabe so uprizorjeni tudi s primeri iz sodne prakse. Nato je na kratko opisana še vloga odvetnika pri zlorabi procesnih pravic, preventivni ukrepi zoper zlorabe procesnih pravic, ter sankcije za primer, da do zlorabe vendarle pride. 13. marca 2017 je začela veljati Novela ZPP-E, ki se uporablja od 14. septembra 2017. Čeprav je novela obširna, temeljnih izhodišč in strukture v ureditvi pravdnega postopka ne spreminja. Kljub temu pa se je z novelo nekoliko spremenil 11. člen ZPP, zato je v diplomski nalogi prikazana primerjava 11. člena ZPP pred in po uveljavitvi novele.
Ključne besede: ZPP, zloraba pravice, šikaniranje, sodno varstvo, pravdni postopek, nedovoljena razpolaganja, novela ZPP-E, sankcije za kršitev pravic.
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 2013; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (761,96 KB)

9.
Položaj notranjega revizorja v dvotirnem sistemu upravljanja
Tamara Bratkovič, 2018, diplomsko delo

Opis: Notranji revizor v dvotirnem sistemu upravljanja predstavlja podporo pri vodenju poslov in delovanju, predvsem na področju uprave. V diplomskem delu najprej opredelimo pojma notranja revizija in notranji revizor, naloge notranjega revizorja ter namen in cilje notranje revizije. Poudarimo tudi pomembno vlogo notranje revizije pri odkrivanju in odpravljanju prevar ter dodano vrednost, ki jo podjetju prinaša notranjerevizijska dejavnost. Nadalje opredelimo dvotirni sistem upravljanja, podrobneje opišemo njegovo strukturo, poudarimo glavne prednosti in slabosti tega sistema ter na koncu predstavimo še konflikt interesov in problem informacijske asimetrije v dvotirnem sistemu upravljanja. V zadnjem poglavju predstavimo položaj notranjega revizorja v dvotirnem sistemu, kjer je na položaj notranjega revizorja pomembno vplivala novela ZGD-1I.
Ključne besede: Notranja revizija, dvotirni sistem upravljanja, položaj notranjega revizorja, novela ZGD-1I
Objavljeno: 26.10.2018; Ogledov: 422; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (884,33 KB)

10.
Spanking Law – primerjalnopravni pregled
Ana Vrbnjak, 2018, magistrsko delo

Opis: Zagotovo si prav vsak otrok želi pohvale in naklonjenosti, predvsem svojih staršev, ne pa graje, šeškanja, klofut in nevsezadnje tudi močnejših udarcev, ki lahko na otroku pustijo trajne, tako fizične kot psihične posledice. Skozi magistrsko delo lahko ugotovimo, da so številne študije predvsem uglednih psihiatrov in psihologov dokazale, da šeškanje ni primerna oblika vzgajanja otrok, temveč obstajajo druge, otrokom prijaznejše oblike vzgoje. Razne organizacije, med katerimi je nadvse pomembna mednarodna organizacija Sveta Evrope, si preko svojih kampanj in raznih priporočil prizadevajo ter vzpodbujajo pozitivno starševstvo, ki temelji na največjih otrokovih koristih. V okviru pozitivnega starševstva se za namene vzgoje otroka telesno kaznovanje ne uporablja. V okviru magistrskega dela z naslovom »Spanking Law – primerjalnopravni pregled«, se najprej opredelimo do pojma šeškanje oziroma ena po riti otroka (ang. spanking). Sledi pregled pravne ureditve šeškanja otrok v Sloveniji in nekaterih drugih državah. V zadnjem delu magistrskega dela opredelimo mednarodno pravne vire, ki pomembneje urejajo omenjeno področje. V Sloveniji je osnovna usmeritev družinskega prava korist otroka, ki jo morajo upoštevati starši, javni organi in nosilci javnih pooblastil kot tudi druge osebe, vendar pa vse oblike telesnega kaznovanja otrok ne privedejo do pregona staršev. Zakon se namreč ne ukvarja s trivialnimi zadevami. Slovenija spada med države, ki je v svoji zakonodaji uzakonila prepoved vseh oblik telesnega kaznovanja, namen prepovedi pa ni kaznovanje staršev, temveč jim s pomočjo izobraževanja pomagati, da prenehajo uporabljati kaznovanje otrok. Za zakonsko ureditev prepovedi telesnega kaznovanja si prizadeva vedno več držav. V magistrskem delu primerjamo pravno ureditev Spanking Law na Švedskem, v Franciji, Kanadi, Hrvaškem, v Združenem Kraljestvu, na Danskem in v Kaliforniji.
Ključne besede: Milejše oblike telesnega kaznovanja otrok, zaščita otrok, pozitivno starševstvo, novela Zakona o preprečevanju nasilja v družini, Vseevropska pobuda Sveta Evrope proti telesnemu kaznovanju otrok.
Objavljeno: 28.05.2018; Ogledov: 540; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici