1. Stavbna pravica v slovenskem pravu : magistrsko deloDominik Došler, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga podrobneje obravnava institut stavbne pravice kot eno izmed stvarnih pravic v slovenskem pravnem redu, s poudarkom na njeni vsebini, pravnih učinkih in spremembah, ki jih je prinesla novela Stvarnopravnega zakonika (SPZ-B) iz leta 2020. V osnovi gre za specifično pravico, ki imetniku omogoča gradnjo in lastništvo objekta na, nad ali pod tujo nepremičnino, ne da bi ta imel lastninsko pravico na samem zemljišču, omenjeno pa omogoča učinkovitejše gospodarsko izkoriščanje prostora, še posebej nepremičnin s statusom javnega dobra.
V nalogi je podrobno prikazan razvoj stavbne pravice, njene značilnosti, njena pravna narava, prenosljivost, možnosti obremenitev ter njeno prenehanje. Avtor se posebej posveča primerjavi ureditve stavbne pravice pred in po sprejetju zadnje novele Stvarnopravnega zakonika, novele SPZ-B, pri čemer je poudarek na spremembi trajanja stavbne pravice, ki se po novem lahko ustanovi tudi za nedoločen čas. Ta sprememba pomeni pomemben premik v praksi, zlasti za zasebne investitorje pri izkoriščanju javnega dobra, saj zagotavlja večjo pravno varnost in stabilnost. Kritična presoja nove ureditve pokaže, da časovno neomejena stavbna pravica sicer odpira pomembne (nove) možnosti, a hkrati poraja nova vprašanja, predvsem glede njenega prenehanja in varstva hipotekarnih upnikov. Ugotovljeno je bilo, da lahko ti v določenih primerih ostanejo brez učinkovitega zavarovanja, kar pomeni, da institut ne ponuja popolne zaščite upnikov v primeru predčasnega prenehanja stavbne pravice. Nadalje naloga izpostavi preoblikovanje stavbne pravice v etažno lastnino, kjer je zakonodaja mestoma nejasna oz. terminološko nedosledna. Poseben poudarek je dan tudi nadomestilu, ki pripada imetniku stavbne pravice ob njenem prenehanju. Novela SPZ-B je to področje spremenila v smislu, da je odpravila kogentnost določbe in omogočila strankam prosto dogovarjanje o nadomestilu in njegovi višini.
Magistrska naloga potrjuje, da je novela SPZ-B institut stavbne pravice približala potrebam sodobne prakse in ga naredila prijaznejšega ter uporabnejšega, vendar pa hkrati ugotavlja, da ostajajo odprta vprašanja, ki terjajo dodatne zakonodajne rešitve in dopolnitve.
Ključne besede: stvarno pravo, stavbna pravica, novela SPZ-B, etažna lastnina, nastanek, razpolaganje in prenehanje stavbne pravice.
Objavljeno v DKUM: 08.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 40
 Celotno besedilo (616,27 KB) |
2. Registrska neposestna zastavna pravica na premičninah kot učinkovit institut stvarnopravnega zavarovanja terjatev : magistrsko deloKlara Leskovar, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga strukturirano in celostno obravnava institut registrske neposestne zastavne pravice na premičninah. Avtorica želi s pomočjo aktualne zakonodaje, njenih sprememb, sodne prakse in pravne literature predstaviti institut registrske neposestne zastavne pravice kot učinkovit institut stvarnopravnega zavarovanja terjatve kljub morebitnim pomislekom nekaterih pravnih teoretikov in nekaterih zakonodajnih pomanjkljivostih. Neposestna zavarovanja na splošno spadajo med najmanj učinkovite oblike zavarovanj, vendar se z uvedbo registra pri registrski neposestni zastavni pravici, kot dodatni varovalki za upnike, lahko izboljša učinkovitost takšnega zavarovanja. Prav tako uvedba registra spominja na zavarovanje terjatev s hipoteko, vendar instituta ne moremo v popolnosti izenačiti. Glavni namen instituta je zavarovanje upnikovih terjatev, s katerim ti pridobijo prednostno poplačilno upravičenje. Hkrati pa registrska neposestna zastavna pravica omogoča, da zastavitelj zastavljeno premičnino še naprej uporablja in ekonomsko izkorišča. Novela SPZ-B in Uredba RZPP sta prinesli številne spremembe in odpravile nekatere nedoslednosti pri registrski neposestni zastavni pravici. Prenova registra je omogočila enostavnejše, tehnično bolj dovršeno in hitrejše vpisovanje neposestnih zastavnih pravic na premičnini v register, prav tako je omogočen tudi enostavnejši dostop do podatkov, ki so vanj pisani. Registrska neposestna zastavna pravica s konstitutivnim oziroma oblikovalnim učinkom nastane z vpisom v register. Sporazum o ustanovitvi v obliki notarskega zapisa predstavlja zgolj razpolagalni pravni posel. Del teorije zavrača konstitutivni učinek vpisa v register, vendar je sodna praksa to stališče zavrnila. Predmet registrske neposestne zastavne pravice je omejen zgolj na taksativno določene premičnine z Uredbo RZPP, in sicer so to: zaloge, oprema in motorna vozila. Namreč le-tem premičninam je mogoče določiti učinkovit enoličen identifikacijski znak, ki je potreben za vpis zastavne pravice v register. Publicitetno načelo registra je najpomembnejše ter se močno zgleduje po publicitetnem načelu zemljiške knjige, vendar ju povsem ne moremo izenačiti, saj je zemljiška knjiga lastniški register, medtem ko register to ni. Publicitetno načelo zagotavlja dodatno varstvo upnikom predvsem proti tretjim, saj izključuje možnost dobroverne pridobitve lastninske pravice na zastavljeni premičnini. Ponovno se del teorije pri registrski neposestni zastavni pravici ne strinja s takšnim učinkom publicitetnega načela, vendar tudi to stališče sodna praksa zavrača. Realizacija poplačila iz zavarovanja z registrsko neposestno zastavno pravico je odvisna od sodelovanja zastavitelja, zato lahko ločimo prostovoljno in neprostovoljno uresničitev zastavne pravice. Registrska neposestna zastavna pravica formalno preneha šele z izbrisom iz registra, četudi je z materialnopravnega vidika razlog prenehanja nastopil že prej.
Ključne besede: Neposestna zastavna pravica, zavarovanje terjatev, novela SPZ-B, notarski zapis, zaloge, register, publicitetni učinek, rubež.
Objavljeno v DKUM: 13.05.2024; Ogledov: 289; Prenosov: 100
Celotno besedilo (1,31 MB) |
3. Dileme kazenskega varstva živali - nacionalni in mednarodni pogled : magistrsko deloNina Sotošek, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljena ureditev kazenskopravnega varstva živali v Sloveniji, z osredotočanjem na novelo Stvarnopravnega zakonika (SPZ-B) iz leta 2020, ki je posredno vplivala tudi na zaščito živali v kazenskem pravu. Novela SPZ-B je z novim 15.a členom določila, da živali niso stvari, temveč čuteča živa bitja. Zakonodajalec pa je z novo vrednostno-pravno opredelitvijo živali, ki ima v stvarnem pravu le simbolični pomen, verjetno nenamerno poslabšal položaj živali v kazenskem pravu in zmanjšal njihovo kazenskopravno zaščito. Živali so bile v slovenskem kazenskem pravu namreč varovane na dva načina, in sicer kot stvari v okviru premoženjskih deliktov, hkrati pa so uživale status posebej zaščitenega objekta v okviru posebnih kaznivih dejanj po KZ-1. Po sprejemu nove definicije, ki živali ne obravnava več kot stvari, je kazenskopravna zaščita v okviru premoženjskih deliktov odpadla, posledično pa so živali v slovenskem kazenskem pravu zaščitene samo še na podlagi posebnih kaznivih dejanj, zlasti 341. člena KZ-1, ki določa kaznivo dejanje mučenja živali. Ker pa so določbe 341. člena KZ-1 pomanjkljivo opredeljene, ne nudijo zadostnega varstva v primerih, ko žival nekdo ukrade ali jo ubije, brez da bi se žival pri tem mučila. Ena izmed rešitev navedenega problema je zlasti v uporabi koncepta supremacije teleološke interpretacije, ki jo lahko uporabimo pri razlagi kazenskopravnih določb, vse dokler pravne praznine na področju varstva živali ne bodo zapolnjene s spremembami samega kazenskega zakonika.
Ključne besede: kazensko varstvo živali, kazenska zaščita živali, mučenje živali, 341. člen KZ-1, novela SPZ-B, živali kot čuteča živa bitja
Objavljeno v DKUM: 07.03.2024; Ogledov: 364; Prenosov: 58
Celotno besedilo (1,08 MB) |
4. Povezane nepremičnine : magistrsko deloJure Grivić, 2023, magistrsko delo Opis: Novela SPZ-B je leta 2020 v slovenski pravni red uvedla nov institut imenovan povezane nepremičnine. Novost omogoča povezavo stavbnih pravic ali lastninskih pravic na glavnih nepremičninah s stavbnimi ali lastninskimi pravicami na pomožnih nepremičninah, kadar med nepremičninami obstaja funkcionalna povezava – to pomeni, kadar je pomožna nepremičnina trajno potrebna za redno rabo ene ali več glavnih nepremičnin.
Povezava nastane tako, da se stavbna pravica ali lastninska pravica na pomožni nepremičnini vključi v samostojno stavbno ali lastninsko pravico na drugi, glavni nepremičnini. Gre za vključeno lastninsko pravico oz. stavbno pravico. Institut povezanih nepremičnin gradi na konceptu vključenih pravic, katerih poglavitni značilnosti sta njihova nesamostojnost oz. akcesornost ter dejstvo, da učinkujejo v korist vsakokratnega lastnika. Vključene pravice niso novost v slovenskem pravnem redu. Primeri vključenih pravic so npr. prava stvarna služnost in nepravo stvarno breme. Vključeno lastninsko pravico pa smo, med drugim, poznali že pri etažni lastnini, kjer se lastninska pravica na splošnih in posebnih skupnih delih vključi v samostojno lastninsko na posameznih delih. Instituta etažne lastnine in povezanih nepremičnin sta si v tem pogledu zelo podobni, zato ureditev povezanih nepremičnin glede številnih vprašanj napotuje na uporabo določb o etažni lastnini.
Instituta etažne lastnine in povezanih nepremičnin sta si podobni tudi v tem, da gre večinoma za večosebna razmerja. Povezane nepremičnine so v glavnem namenjen položajem, ko je pomožna nepremičnina potrebna za rabo več glavnih nepremičnin, zato bo pomožna nepremičnina pogosto v solastnini lastnikov dveh ali več glavnih nepremičnin. Seveda pa institut ni omejen zgolj na takšne položaje.
Ureditev povezanih nepremičnin je bila deležna kritik zaradi nedoslednosti, ki jih vsebuje. Pravna stroka je na te nedoslednosti opozarjala v postopku sprejemanja novele SPZ-B, vendar zaman. To sicer ne pomeni, da je institut popolnoma neizvedljiv, a je treba pri določenih vprašanjih uporabiti primerno in previdno razlago ter argumentacijo, da pridemo do pravilne uporabe instituta. Institut je nov in zanimivo bo spremljati potek instituta in situacije, v katerih se bo praksa poslužila zadevnega instituta.
Ključne besede: novela SPZ-B, samostojna lastninska pravica, vključena lastninska pravica, vključene pravice, povezane nepremičnine, prehod pravic iz pomožne nepremičnine na glavno nepremičnino, vzpostavitev povezanih nepremičnin, prenehanje povezanih nepremičnin, upravljanje povezanih nepremičnin, povezane nepremičnine in Stanovanjski zakon (SZ-1)
Objavljeno v DKUM: 25.01.2024; Ogledov: 337; Prenosov: 157
Celotno besedilo (740,66 KB) |
