| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 187
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Predlogi za izboljšanje kazalnikov notranjega transporta v proizvodnem podjetju : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa
Miha Primožič, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Predlogi za izboljšanje kazalnikov notranjega transporta v proizvodnem podjetju smo v prvem delu najprej predstavili pojme, povezane z notranjim transportom in intralogistiko. Ugotovili smo, da moramo pri organizaciji notranjega transporta stremeti k izogibanju križanja transportnih poti, uporabi gravitacije, kjer je to mogoče, skrajšanju transportnih časov in prilagajanju nakladalnih enot možnostim transportnih sredstev. Dotaknili smo se tudi pojma vitka logistika in ugotovili, da je transport pravzaprav ena od izgub, zato je pomembno, da ga čim bolj optimiziramo. Našteli smo sisteme notranjega transporta, kamor spadajo transportne naprave, skladiščni prostori in pomožna oprema. V nadaljevanju smo podrobneje predstavili nekaj tem, ki so neposredno povezane z notranjim transportom. Osredotočili smo se na tri področja, in sicer na ravnanje z materialom, kjer smo predstavili tudi proces komisioniranja, na postavitev in organizacijo skladišča ter na transportna sredstva in naprave, kjer smo največ pozornosti namenili viličarjem. Na podlagi predstavljenih pojmov smo nato predstavili obstoječe stanje v obravnavanem proizvodnem podjetju. Na koncu diplomskega dela smo poskušali poiskati še možne izboljšave na področju notranjega transporta, s katerimi bi povečali predvsem produktivnost ali zmanjšali stroške. Ugotovili smo, da je notranji transport v podjetju dobro organiziran, vseeno pa smo ponudili nekaj izboljšav. Na področju ravnanja z materialom bi za izboljšanje produktivnosti in zmanjšanje stroškov uvedli strogo politiko o shranjevanju materiala in izdelkov ter viličarje s konfiguracijo človek-zgoraj. Da se izognemo morebitnim poškodbam na viličarjih, materialu in izdelkih, bi obnovili transportne površine in odpravili težavo z dvižnimi vrati, ki podaljšujejo transportne čase.
Ključne besede: notranji transport, intralogistika, proizvodno podjetje, skladišče, viličarji
Objavljeno v DKUM: 04.11.2022; Ogledov: 70; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

2.
3.
Prosto gibanje delavcev in pojem delavec v EU v luči aktualnih izzivov: od digitalizacije do pandemije : od digitalizacije do pandemije
Tea Unger, 2022, magistrsko delo

Opis: Pojem »delavec« predstavlja osrednji pojem tako v okviru temeljne svoboščine prostega gibanja delavcev, ki je ena izmed štirih svoboščin notranjega trga EU kot tudi preostalega materialnega delovnega prava, vendar kljub temu pravo EU ne daje enotne definicije. Posledično je ključni vir razlage koncepta »delavec« postalo Sodišče EU skozi svojo sodno prakso. Pravno podlago za razlago pojma »delavec« je Sodišče EU iskalo v členu 45 PDEU o prostem gibanju delavcev. Prelomno odločitev je sprejelo v zadevi Lawrie Blum, v kateri je ustvarilo tristopenjski test, na podlagi katerega je mogoče ugotoviti obstoj delovnega razmerja v smislu člena 45 PDEU. Test zajema tri ključne kriterije, ki se nanašajo na ekonomsko dejavnost, nadzor delodajalca in plačilo za opravljeno delo. Ob analizi sodne prakse znotraj posameznih kriterijev lahko hitro ugotovimo, da je tudi sodna praksa Sodišča EU neenotna, kar povzroča še dodatno nejasnost in zmedo. Zdi se, da je Sodišče EU razpeto med varstvom temeljne svoboščine notranjega trga in bojaznijo držav članic, da jim bo naloženo dodatno socialno breme. Na prosti pretok oseb in pojem »delavec« sta v zadnjih letih vplivala proces digitalizacije in pandemija Covid-19. Prvi vpliv je s seboj prinesel številne novosti, med drugim tudi platformno ekonomijo in novi obliki dela, crowdwork (množično delo) in on demand via app (delo na zahtevo preko aplikacij). Izvajalci v teh oblikah opravljajo delo pogosto kot samostojni podjetniki. Posledično se je tudi na tem področju začelo postavljati vprašanje, kdo ustreza pojmu »delavec«. Sodišče EU konkretno še ni odločalo o tem vprašanju, pričakovati pa je, da ko bo do tega prišlo, bo v okviru tristopenjskega testa največ težav povzročal kriterij dejanskega in resničnega dela in nadzor drugega subjekta. Na pomanjkanje avtonomne definicije pojma »delavec« v pravu EU kažejo tudi odločitve nacionalnih sodišč v okviru tega pojma pri platformnem delu. Drugi zanimiv vpliv na prosto gibanje delavcev je imela pandemija Covid-19. Širjenje virusa je prineslo številne ukrepe za omejitev gibanja. Že od začetka vstopa virusa v evropski prostor se je postavilo vprašanje, kako bo to vplivalo na delavce migrante. Večina držav članic je vzpostavila splošno prepoved prehajanja državnih meja, pri tem pa kot izjeme navedla delavce migrante. Evropske institucije so sicer pozivale k ponovni vzpostavitvi prostega gibanja, vendar je iz smernic Evropske komisije mogoče razbrati, da so posebno pozornost namenili lažjemu prehodu delavcev čez mejne prehode. S takšnimi ukrepi se nam postavi vprašanje: »Ali je EU v svojem bistvu še zmeraj ekonomska integracija?«
Ključne besede: pravo EU, notranji trg, načelo prostega pretoka oseb, prosto gibanje delavcev, državljanstvo EU, pojem delavca
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 53; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (910,13 KB)

4.
Presoja čezmejnega elementa pri svoboščinah notranjega trga EU : magistrsko delo
Mia Zemljič, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava zahtevo po čezmejnem elementu pri svoboščinah notranjega trga. Določbe PDEU o svoboščinah notranjega trga se uporabljajo samo, če v dejanskih okoliščinah konkretne zadeve obstaja čezmejni element. Odsotnost čezmejnega elementa pomeni, da gre za povsem notranji položaj, ki je v skladu s povsem notranjim pravilom zunaj področja uporabe teh določb in posledično tudi zunaj pristojnosti Sodišča EU. Povsem notranji položaji ostajajo v pristojnosti držav članic in so v celoti podvrženi njihovemu nacionalnemu pravu. Za pravilno razumevanje pojmov čezmejnega elementa in povsem notranjih položajev je nujno poznavanje obstoječe sodne prakse Sodišča EU. Za izpolnitev zahteve po čezmejnem elementu se je tradicionalno zahtevalo dejansko čezmejno gibanje oz. dejanski čezmejni element, vendar so se negativne posledice takšnega pristopa kazale kot lažni negativi in obratna diskriminacija, ki jih je Sodišče EU v svoji novejši sodni praksi poskušalo odpraviti oz. vsaj omiliti s tem, da je s široko razlago razširilo pojem gibanja in s tem obstoj čezmejnega elementa, s tem pa hkrati omejilo primere, ko govorimo o povsem notranjih položajih, pri čemer je navedeno še posebej očitno na področju prostega gibanja oseb, ki danes ne pomeni več samo ekonomske svoboščine, saj pravo EU omogoča prosto gibanje tudi ekonomsko neaktivnim osebam, ki so varovane z določbami PDEU o državljanstvu Unije. Poleg tega pa je Sodišče EU oblikovalo tudi določene izjeme od zahteve po čezmejnem elementu in povsem notranjega pravila na področju prostega pretoka blaga in državljanstva Unije, ki omogočajo, da se pravo EU lahko uporabi tudi, kadar v dejanskih okoliščinah konkretne zadeve ne obstaja čezmejni element. Posledično je postalo vprašanje, ali neka zadeva spada na področje uporabe določb PDEU o svoboščinah notranjega trga, zelo zapleteno vprašanje, na katerega ni mogoče odgovoriti brez poznavanja obstoječe sodne prakse Sodišča EU. Logična postopkovna posledica dejstva, da povsem notranji položaji ne spadajo na področje uporabe določb PDEU o svoboščinah notranjega trga, je nepristojnost Sodišča EU na podlagi člena 267 PDEU in nedopustnost predlogov za sprejetje predhodne odločbe, ki izhajajo iz zadev, ki se nanašajo na povsem notranje položaje. Kljub temu pa je Sodišče EU večkrat odgovorilo tudi na predhodna vprašanja, ki so izhajala iz nacionalnega postopka, v katerem so bili vsi elementi omejeni na samo eno državo članico. Gre za tradicionalno zelo kaotično in nejasno področje sodne prakse Sodišča EU, pri čemer je korak v pravo smer pomenila novejša zadeva Ullens de Schooten, v kateri je Sodišče EU prvič sistematiziralo vse vrste zadev, v katerih lahko odstopi od splošnega pravila in tradicionalni trilogiji Dzodzi, Guimont, Oosthoek dodalo četrto – Libert. Zahteva po čezmejnem elementu je na prvi pogled jasen in neposreden koncept, ki logično sledi besedilu in ciljem določb PDEU o svoboščinah notranjega trga, vendar pa sodna praksa Sodišča EU kaže povsem drugačno sliko, zato so se pojavile ideje o spremembi in celo o odpravi zahteve po čezmejnem elementu.
Ključne besede: pravo EU, notranji trg, svoboščine notranjega trga, čezmejni element, povsem notranji položaji, sodna praksa Sodišča EU, povsem notranje pravilo, postopek predhodnega odločanja
Objavljeno v DKUM: 22.09.2022; Ogledov: 84; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (836,62 KB)

5.
Analiza notranjega okolja kot del planiranja na ravni strateškega managementa
Katarina Gec, 2022, diplomsko delo

Opis: Pri svojem delovanju je vsako podjetje obdano z okoljem, notranjim in zunanjim ter vplivi, ki izhajajo iz posameznega okolja. Tako se v notranjem okolju srečujejo s svojimi prednostmi in slabostmi v primerjavi z drugimi podjetji, v zunanjem okolju pa s svojimi priložnostmi in nevarnostmi na svojem trgu. Namen diplomskega projekta je izdelati analizo prednosti in slabosti podjetja Pekarna Pečjak d.o.o. Diplomski projekt je sestavljen iz dveh delov. Uvodu sledi drugo poglavje, kjer smo opisali metode strateškega managementa. Podrobneje smo opisali analize, ki se jih uporablja za analizo notranjega okolja, to so metode: portfeljska analiza, IFAS matrika, SFAS matrika ter SWOT matrika. V tretjem poglavju smo predstavili podjetje Pekarna Pečjak d.o.o., in sicer od nastanka pa do danes. V četrtem poglavju sledi uporaba izbranih metod na primeru izbranega podjetja. Podrobneje smo analizirali s štirimi metodami, ki smo jih opisali v teoretičnem delu. Na koncu so podane ugotovitve, do katerih smo prišli s pomočjo analiz. V diplomskem projektu uporabljamo dostopno domačo literaturo, internetne vire ter članke. Ugotovili smo, da poznamo različne matrike analiz notranjega okolja. Da podjetje analiziramo, moramo poznati dejavnike, ki vplivajo tako na zunanje okolje kot na notranje okolje podjetja. Sklepna ugotovitev pri diplomskem projektu je, da se podjetje dobro srečuje s svojimi prednostmi in slabostmi, saj želi svoje prednosti ohraniti pred drugimi podjetji. Kot vsako podjetje pa želi svoje slabosti odpraviti, kar Pekarni Pečjak d.o.o. tudi dobro uspeva. Podjetje je uspešno in poznano že od ustanovitve, v prihodnosti želi prepoznavnost ohraniti na domačem trgu in v tujini, kar jim tudi dobro uspeva.
Ključne besede: strateški management, notranji dejavniki, portfeljska analiza, IFAS matrika, SFAS matrika, SWOT analiza
Objavljeno v DKUM: 06.09.2022; Ogledov: 57; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

6.
Oblikovanje multifunkcionalnega stojala za gojenje zelišč v stanovanju : magistrsko delo
Monika Hudournik, 2022, magistrsko delo

Opis: Ljudje se vedno bolj zavedajo prednosti sveže in naravno pridelane hrane, ki jo je vedno težje najti. Tudi zelišča, ki jih uporabljamo skozi celo leto. Veliko ljudi želi gojiti zelišča v stanovanju, vendar imajo velikokrat premalo prostora in neprimerne pogoje za gojenje ter premalo časa in znanja za vzgojo rastlin. Z razvojem izdelka, osredotočenim na uporabnika, ki je potekal skozi faze metode design thinking, smo oblikovali multifunkcionalni sobni vrtiček z ambientalno lučjo. Ta bo omogočal enostavno gojenje več zelišč na majhnem prostoru in v stanovanje prinesel košček narave, ob katerem se bo uporabnik lahko sprostil.
Ključne besede: produktno oblikovanje, design thinking, notranji vrt, zelišča, multifunkcionalnost, modularnost
Objavljeno v DKUM: 26.01.2022; Ogledov: 338; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (5,93 MB)

7.
Vloga notranje revizije pri obvladovanju tveganj s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma na primeru banke
Sara Drofenik, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Vloga notranje revizije pri obvladovanju tveganj s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma na primeru banke povzema domačo in tujo literaturo s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter s področja revidiranja pranja denarja in financiranja terorizma. Pranje denarja in financiranje terorizma še zdaleč ni nov pojav, vendar se spreminjajo njegove oblike in načini, tako kot se spreminja družba kot takšna. S tokom sprememb se spreminjajo tudi notranji nadzorni sistemi v bankah in način razmišljanja notranje revizije, ki v sklopu svojih revizij neodvisno preverja delovanje nadzornih sistemov. Že narava bančnega poslovanja je takšna, da banke pri svojem delovanju prevzemajo določena tveganja, kar pomeni, da so banke različnim tveganjem bolj izpostavljene in se temu tudi ne morejo povsem izogniti. Ravno zaradi tega je potrebno, da izvajajo vse dejavnosti za zmanjševanje teh tveganj, in sicer na sprejemljivo nizko raven, oziroma z drugimi besedami, za obvladovanje teh tveganj. S tem namenom vzpostavljajo razne nadzorne sisteme, ki pravočasno zaznajo tovrstna tveganja in delujejo preventivno. Glede na vse strožjo zakonodajo imata vedno večjo vlogo pri tem Oddelek za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ki zagotavlja in obvladuje sistem na področju preprečevanja pranja denarja, ter notranja revizija, ki izvaja neodvisna preverjanja tega sistema. Razvoj notranje revizije, njenega pomena in pristopov se razvija in spreminja tako, kot se spreminja družba in vse drugo. V zadnjih letih se je področje preprečevanja pranja denarja z vidika zakonskih določil zelo zaostrilo, zato morajo banke še dodatno usmeriti več pozornosti na to področje in s tem povezanim obvladovanjem tveganj. S spreminjanjem družbe se spreminjajo tudi kriminalna dejanja in načini prevar. Denar in transakcije z denarjem v preteklosti niso bili tako obsežni in zapleteni, kot so dandanes, zato je bilo obvladovanje tveganj včasih precej preprostejše in majn obsežno, kot je dandanes. To predstavlja za nadzorne funkcije, kot je notranja revizija, velik izziv in prilagajanje v sklopu svojih revizij in načina razmišljanja. Z globalizacijo bančnega sistema, nenehnim pojavom novih izdelkov in storitev, naprednim razvojem informacijsko-komunikacijskih tehnologij se pojavljajo vedno novi izzivi z bolj prikritimi načini pranja denarja in financiranja terorizma. Prav tako širjenje bančnega poslovanje preko meja na eni strani ponuja hitrejši in preprostejši prenos denarja za bančne komitente, na drugi strani predstavlja večje tveganje za banke, da bo njihov sistem uporabljen za pranje denarja in financiranje terorizma. Notranja revizija ima pomembno vlogo, saj so ravno banke zelo izpostavljene pranju denarja in financiranju terorizma. S svojimi preverjanji notranja revizija ugotavlja, ali banka izvaja vse zakonsko predvidene dejavnosti in poda oceno glede delovanja notranjih nadzornih sistemov.
Ključne besede: pranje denarja, financiranje terorizma, notranji nadzori, notranja revizija, banke
Objavljeno v DKUM: 23.12.2021; Ogledov: 364; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

8.
Vloga notranjega revizorja pri preprečevanju pranja denarja
Nina Fekonja, 2021, diplomsko delo

Opis: Delo diplomskega projekta obravnava problem pranja denarja in njegove (večkrat) dolgoročne posledice za družbo in gospodarstvo. Denar, ki izvira iz vseh vrst kaznivih dejanj, imenujemo umazan denar. Storilci tovrstnih kaznivih dejanj morajo, da bi lahko ušli organom pregona, prikriti vse sledi za pravim izvorom tega denarja. Ker so tehnike pranja denarja različne in se vedno znova spreminjajo ter pojavljajo nove, morajo podjetja vzpostaviti nek notranji nadzor, ki bo nadzoroval tudi to področje tveganj. Tukaj se pojavi potreba po notranjem nadzoru in zelo znani obliki notranjega nadzora, notranji reviziji. Notranji revizor je tisti, ki revidira področja v podjetju, ki so najbolj izpostavljena tveganjem. Notranji revizor je tudi zaščitnik vrednosti organizacije, saj odkriva pomanjkljivosti in o tem obvešča upravo. Pomembno vlogo pri odkrivanju in zmanjševanju prevar predstavlja prav notranja revizija. Zaradi vloge, ki jo v organizacijah opravlja, je večkrat nezaželena in vzbuja nezaupanje. Organizacije pa se morajo zavedati, da je vzpostavitev notranjega revidiranja pomembna preventiva. Prihrani jim lahko ogromne stroške, ki jih povzročijo prevare v podjetjih; v nekaterih primerih vodijo celo do propada podjetij.
Ključne besede: pranje denarja, notranji revizor, prevare, odkrivanje, preprečevanje
Objavljeno v DKUM: 06.09.2021; Ogledov: 486; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (865,62 KB)

9.
Reorganizacija nalaganja tovornih vozil v Pivovarni Laško Union
Aljoša Žikovšek, 2021, diplomsko delo

Opis: Proces nalaganja in razlaganja tovornih vozil predstavlja eno izmed najpomembnejših dejavnosti logistike, zato smo v diplomskem delu raziskali proces nalaganja in razlaganja tovornih vozil v Pivovarni Laško Union, na lokaciji v Laškem, in predstavili rešitve za učinkovitejše in varnejše opravljanje dela. Za lažje razumevanje ključne tematike smo v prvem delu diplomskega dela opisali obstoječe stanje procesa nalaganja in razlaganja tovornih vozil v izbranem podjetju, ki zajema vse postopke od prihoda voznikov tovornih vozil v podjetje, njihove prijave na nalaganje tovora, sistema nalaganja tovornega vozila do odhoda voznikov s polnim in zapečatenim vozilom. Čeprav proces nalaganja in razlaganja tovornih vozil v podjetju poteka tekoče, smo pri opazovanju posameznih procesov odkrili številne napake in pomanjkljivosti ter jih podrobno predstavili v drugem delu diplomskega dela. Med pomanjkljivosti obstoječega sistema smo uvrstili »zastarel« način ročnega vpisovanja voznikov tovornih vozil na list papirja, ločeno nalaganje tovornih vozil za tujino samo v dopoldanskem in nalaganje vozil za Slovenijo v popoldanskem času, samo eno mesto za nalaganje tovornih vozil na nakladalni rampi ter naključno skladiščenje končnih izdelkov v skladiščne cone, ki zaradi dolgih komisionirnih poti podaljšujejo čas nalaganja tovora. V zadnjem delu diplomskega dela smo po natančni analizi podali rešitve za vsako odkrito pomanjkljivost, rešitve medsebojno povezali ter s tem predstavili možnost za učinkovitejši in varnejši proces dela v podjetju. Med rešitve, ki bi omogočile hitrejše in varnejše nalaganje in razlaganje tovornih vozil, sodijo vpeljava elektronskega sistema vpisovanja voznikov tovornih vozil, nalaganje tovornih vozil za Slovenijo in tujino tekom celega delovnega dne, ločeno skladiščenje končnih izdelkov na tiste, ki se prodajajo v tujino, in tiste, ki se prodajajo samo v Sloveniji, ter uvedba dodatnega mesta za nalaganje tovornih vozil.
Ključne besede: nalaganje in razlaganje tovornih vozil, vozniki tovornih vozil, skladiščenje, notranji transport, nakladalna rampa
Objavljeno v DKUM: 23.04.2021; Ogledov: 522; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (3,45 MB)

10.
Vpeljava sledljivosti lesnih polizdelkov z uporabo modularnih vozičkov : magistrsko delo
Aleš Plavčak, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo prikazuje vpeljavo sledljivosti lesnim polizdelkov ter izboljšanje notranje logistike. Predstavljeno je obravnavano podjetje, shema podjetja in obdelovalni procesi v proizvodnji. S procesnimi kartami v okviru kritične analize so prikazane procesne pomanjkljivosti sistema sledenja polizdelkom in kritične točke, ki predstavljajo velik vpliv na učinkovitost podjetja. V magistrskem delu je predstavljen natančen pregled tehnologij za sledenje polizdelkom in možne variante izboljšanja notranjega transporta. Predlagane so izboljšave, ki so bile ovrednotene s prenovljeno procesno karto. Ker gre pri vzpostavitvi nove tehnologije za projekt, je izračunana še stroškovna vrednost projekta, pripravljena je analiza tveganj projekta, izdelan terminski plan izvedbe projekta, vpeljava sledenja lesnim polizdelkom z uporabo modularnih vozičkov in ureditev delovnega okolja.
Ključne besede: intralogistika, notranji transport, sledljivost, projekt, projektni management, procesne karte, analiza učinkovitosti
Objavljeno v DKUM: 15.04.2021; Ogledov: 549; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici