| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 178
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpeljava sledljivosti lesnih polizdelkov z uporabo modularnih vozičkov
Aleš Plavčak, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo prikazuje vpeljavo sledljivosti lesnim polizdelkov ter izboljšanje notranje logistike. Predstavljeno je obravnavano podjetje, shema podjetja in obdelovalni procesi v proizvodnji. S procesnimi kartami v okviru kritične analize so prikazane procesne pomanjkljivosti sistema sledenja polizdelkom in kritične točke, ki predstavljajo velik vpliv na učinkovitost podjetja. V magistrskem delu je predstavljen natančen pregled tehnologij za sledenje polizdelkom in možne variante izboljšanja notranjega transporta. Predlagane so izboljšave, ki so bile ovrednotene s prenovljeno procesno karto. Ker gre pri vzpostavitvi nove tehnologije za projekt, je izračunana še stroškovna vrednost projekta, pripravljena je analiza tveganj projekta, izdelan terminski plan izvedbe projekta, vpeljava sledenja lesnim polizdelkom z uporabo modularnih vozičkov in ureditev delovnega okolja.
Ključne besede: intralogistika, notranji transport, sledljivost, projekt, projektni management, procesne karte, analiza učinkovitosti
Objavljeno: 15.04.2021; Ogledov: 17; Prenosov: 0

2.
Povezanost dispozicijskega optimizma in pozitivnih pričakovanj glede zdravljenja z okrevanjem pri srčno žilnih obolenjih
Nina Mikl, 2021, magistrsko delo

Opis: Bolezni srca in ožilja so v razvitem delu sveta in v Sloveniji že desetletja najpogostejši vzrok obolelosti in umrljivosti odraslih. Kljub temu da trend pojavnosti srčno žilnih bolezni v Sloveniji v zadnjih desetletjih pada, ostajajo bolezni srca in ožilja najpogostejši vzrok smrti v Sloveniji. V zadnjih desetletjih naraščajo dela, ki ugotavljajo povezavo med pozitivnimi psihosocialnimi dejavniki in zdravjem ter daljšo življenjsko dobo, vključno z nižjimi faktorji tveganj srčno-žilnih bolezni in manjšo pojavnostjo bolezni. S tem namenom smo se odločili raziskati, kakšna povezava obstaja med optimizmom in/ali pozitivnimi pričakovanji glede zdravljenja in okrevanjem pri srčno-žilnih bolnikih v slovenski populaciji. V raziskavi je sodelovalo 90 udeležencev. Pri zbiranju podatkov smo uporabili vprašalnika LOT-R in MHLC-C ter rezultate obremenitvenega testa. Ugotovili smo, da je dispozicijski optimizem pozitivno povezan z okrevanjem v rehabilitaciji. Potrdili smo moderacijski učinek zavedanja tveganj na odnos med optimizmom in okrevanjem. Izkazalo se je, da je obvladovanje dejavnikov tveganj, kot so izboljšanje uravnotežene prehrane, povišanje fizične aktivnosti in obvladovanje kajenja, mediator odnosa med dispozicijskim optimizmom in okrevanjem tako, da je v pogoju višje stopnje obvladovanja dejavnikov tveganj povezava med njima višja. Notranji lokus kontrole moderira odnos med optimizmom in obvladovanjem kajenja ter izboljšanjem zdrave prehrane, tako da je v pogoju visoke stopnje notranjega lokusa kontrole povezava med njima višja. Prav tako zavedanje resnosti tveganj moderira odnos med optimizmom in obvladovanjem dejavnikov tveganj. Povezanosti med pozitivnimi pričakovanji in stopnjo okrevanja nismo ugotovili.
Ključne besede: dispozicijski optimizem, pozitivno pričakovanje, zavedanje resnosti dejavnikov tveganj, notranji lokus, okrevanje pri srčno-žilnih boleznih
Objavljeno: 12.04.2021; Ogledov: 9; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

3.
Predlog izboljšave notranjega transporta in manipulacije v podjetju
Primož Povše, 2015, specialistično delo

Opis: Zaradi večletne hitre rasti prodaje in s tem povezanega širjenja obravnavanega podjetja, ki izdeluje ozobljene obroče za avtomobilsko industrijo, je bil vidik najbolj smotrne izrabe notranjega transporta nemalokrat zapostavljen in pozabljen. Zaradi določitve ustreznih in ne prevelikih medfaznih zalog, naloga skrbno proučuje in analizira posamezne faze izdelave ozobljenega obroča iz časovnega vidika. Tehnološki vidik v tej nalogi ni obravnavan in je zaradi boljše predstave le grobo opisan. V nadaljevanju so bile predstavljene in ovrednotene tri možnosti izboljšave notranjega transporta. Vse tri možnosti so podrobno opisane in pri vseh treh možnostih je upoštevana izvedba s čim manj motenj redne proizvodnje, saj si podjetje pretiranih zaostankov ne bi moglo privoščiti. Pri ocenah stroškov je preračunana tudi doba, v kateri bi se investicija povrnila. Na koncu je izvedena primerjava vseh treh možnosti glede velikosti investicije, časa povrnitve investicije ter pozitivnih in negativnih vplivov, ki bi jih posamezna rešitev imela.
Ključne besede: transport, notranji transport, manipulacija, ozobljeni obroč, medfazne zaloge
Objavljeno: 18.03.2021; Ogledov: 42; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

4.
Značilnosti notranjega podjetnika in njegova vloga v podjetju
Uroš Cigan, 2020, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega seminarja smo s teoretičnega vidika opredelili pojma podjetništvo in inovativnost. Inovativnost je eden od pogojev za ustvarjanje novih izdelkov in storitev, skrbi za konkurenčnost podjetja, zato morajo podjetja strmeti k uveljavljanju notranjega podjetništva, ki ima vse večji pomen v uspešnih in inovativnih podjetjih. Kanter (1989, povzeto po Auer in Antončič, 2009, str. 49) opredeljuje notranje podjetništvo kot obliko notranje organizacijske preobrazbe podjetja in način spodbujanja ter motiviranja zaposlenih z namenom pospeševanja inovacij v podjetju. Povzamemo lahko, da z notranjim podjetništvom organizacija razvija nove posle in trge ter prenavlja že obstoječe proizvode in storitve. Opredelili smo pojem notranjega podjetništva in pojasnili razvoj, oblike, dejavnike, dimenzije ter ovire za notranje podjetništvo. Obstaja nekaj načinov, kako uvesti notranje podjetništvo v podjetje. Navedli smo tri pristope za uvajanje notranjega podjetništva v podjetje, to so pristop »od spodaj navzgor«, dvofazni pristop in »foresight« pristop. Pri uvajanju notranjega podjetništva morajo sodelovati vsi zaposleni v podjetju, pobudnika pa morata biti vodstvo in kadrovska služba. V aplikativnem delu diplomskega seminarja smo predstavili notranjega podjetnika in opredelili njegove značilnosti, vloge in njegove prednosti ter slabosti. Notranjega podjetnika si lahko predstavljamo kot osebo, ki je spretna, kreativna, si upa tvegati in na tržišče prinaša nove ideje. Ugotovili smo, da so njihove vloge v podjetju različne in soodvisne od osebnih lastnosti in značaja posameznika. Intervju smo izvedli z domačim podjetnikom Primožem Zupanom, ki je direktor podjetja MBILLS, d. o. o., ki širi uporabo mobilne denarnice Hal mBills.
Ključne besede: podjetništvo, inovativnost, notranje podjetništvo, notranji podjetnik
Objavljeno: 21.12.2020; Ogledov: 156; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (582,73 KB)

5.
Izvoz in izvozni dejavniki IKT podjetij v Sloveniji
Pika Cvikl, 2020, diplomsko delo

Opis: Podjetja opravljajo različne raziskave in analize z namenom identificiranja dejavnikov, ki bi potencialno vodili do neuspeha ali ki potencirajo uspeh. Za IKT sektor v Sloveniji ni bila narejena še nobena javno dostopna analiza notranjih dejavnikov uspešnosti izvoza, tistih, na katera podjetja lahko vplivajo in si s tem zagotovijo večjo uspešnost pri izvozu. V sklopu tega diplomskega projekta s pomočjo teorij mednarodne menjave, internacionalizacije in teorij podjetij zastavimo konceptualni okvir, znotraj katerega izbrano delitev dejavnikov empirično preverjamo na izbranem vzorcu podjetij in ugotavljamo, kateri izmed dejavnikov je najpomembnejši oziroma ima največji vpliv na uspešnost izvoza. V ta namen smo pripravili anketni vprašalnik, na katerega je odgovorilo 105 vodij slovenskih IKT podjetij. Ti so mnenja, da so odločilen dejavnik zmogljivosti podjetja. V prihodnje pa bodo po mnenju anketiranih podjetij najpomembnejše značilnosti podjetja. Na osnovi dobljenih rezultatov smo analizirali, katere aktivnosti naj podjetja prioritizirajo, kako naj razpolagajo svoje vire ter načrtujejo strategijo. V empiričnem delu naloge smo primerjali tudi velikost izvoza IKT sektorja s celotnim izvozom. Ugotovili smo, da je v obdobju od leta 2014 do 2019 (pokrizno obdobje) delež izvoza IKT v celotnem slovenskem izvozu v povprečju znašal 1,99 %. V proučevanem obdobju je bila povprečna letna rast izvoza IKT sektorja za 0,75-odstotnih točk nižja od povprečne letne rasti celotnega slovenskega izvoza.
Ključne besede: izvoz, IKT sektor, notranji dejavniki, uspešnost izvoza
Objavljeno: 18.11.2020; Ogledov: 104; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (801,85 KB)

6.
Arabska pomlad skozi pogled primerjalne kriminologije
Rade Trivunčević, 2020, magistrsko delo

Opis: Politični prevrati, revolucije, gibanja, protesti in nemiri so del svetovne zgodovine. Nezadovoljstvo naroda s svojim statusom in vodilno elito je le del številnih kompleksnih faktorjev vpliva na protestno delovanje. Zanimivost se pojavi pri analizi takšnih ali podobnih situacij, ki raziskujejo vzroke in posledice na »oškodovano« družbo, političen sistem in okolje. Pri vsakem protisistemskem delovanju, v kolikor je tu govor le o protestih ali celo čem bolj intenzivnem, pride do delinkventnega, celo protizakonitega ravnanja. Nemalokrat določene družbene skupine izkoristijo trenutno stanje v državi za preusmeritev svojih frustracij in težav v nasilna dejanja, ki kalijo družbeni red in mir. Takšni in podobni nemiri so zato venomer tarča znanstvenih analiz, v katerih se združujejo znanja in metode različnih ved, kot so kriminologija, sociologija, psihologija itd. Te raziskave so močno pripomogle k boljšemu razumevanju družbenoekonomskega življenja, delovanja in razvoja, pri čemer pa še vedno ostajajo odprta določena ključna problemska vprašanja. Strokovna javnost tako na primer še vedno ni enotna v tem, kaj je ključni vzrok za prehod iz protestnega v revolucionarno delovanje s poudarkom na nasilju, oboroženih konfliktih in neupoštevanju ključnih človekovih pravic, svoboščin in zakonov, k čemur naj bi stremeli nemalokrat kar obe, sicer nasprotni si strani. Razkol v strokovni literaturi je opazen predvsem pri opisu vpliva zunanjih dejavnikov pri sicer »lokalnih« nemirih. V sodobni globalni družbi, v kateri je pretok informacij, sredstev in dobrin neizmerno hiter, se posledice težav v lokalnem okolju kaj kmalu pokažejo tudi na regionalnem območju ali celo širše. Hitro spreminjajoči se svet vsiljuje nekoliko drugačne vrednote in pravila ter zavira nekatere tradicionalne norme, kar nemalokrat privede do konflikta interesov v določenih družbah in državah. Kljub hitrim spremembam na določenih področjih človekovega življenja pa so nekateri ključni interesi in potrebe ostali enaki. Potrebe po prevladi, moči in kapitalu so ostale enake, le metode za dosego teh ciljev so se s časom spremenile in so laičnemu očesu bolj prikrite.
Ključne besede: politična gibanja, notranji nemiri, revolucije, Bližnji Vzhod, arabska pomlad, primerjalna kriminologija, medkulturne študije, magistrska dela
Objavljeno: 15.10.2020; Ogledov: 155; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (534,25 KB)

7.
Vpliv dejavnikov na proces primerjave prstne sledi in prstnega odtisa
Patricija Tome, 2020, diplomsko delo

Opis: Pri preiskovanju kaznivih dejanj se strokovnjaki za preiskovanje papilarnih linij vsakodnevno srečujejo s prstnimi sledmi najdenimi na kraju kaznivega dejanja. Primerjava prstne sledi in prstnega odtisa zahteva, da strokovnjaki na podlagi ujemanja morfoloških značilnosti presodijo ali imata obravnavana prstna sled in prstni odtis enak izvor. Primerjava prstne sledi in prstnega odtisa je kompleksna naloga, na katero vplivajo tudi številni dejavniki. Prstne sledi najdene na kraju kaznivega dejanja so pogosto nerazločne, predstavljajo le del blazinice prsta ali pa se prekrivajo z drugimi prstnimi sledmi. Naloga preiskovalcev na kraju kaznivega dejanja je poiskati, izzvati ter zavarovati prstne sledi. Ti postopki pa so eni izmed ključnih dejavnikov, ki prstno sled lahko poškodujejo s čimer je proces primerjave prstne sledi in prstnega odtisa otežen. Izvor prstne sledi vedno potrdi usposobljen daktiloskop, potrebno pa je zagotoviti, da daktiloskop pri svojem delu ni subjektiven in izvor prstne sledi potrdi le na podlagi objektivnih spoznanj. Potrebna je natančna analiza prstne sledi ter natančna primerjava prstne sledi s prstnim odtisom. Naštete dejavnike se lahko omeji s pomočjo uporabe metode ACE-V ter sistema GYRO, ki strokovnjakom omogočata proces primerjave prstne sledi in prstnega odtisa narediti transparenten in sistematičen. V diplomski nalogi smo na začetku opisali razliko med prstno sledjo in prstnim odtisom, saj je razumevanje le tega ključno za slednje nadaljnjemu besedilu. Opredelili smo osnovne postopke primerjav prstne sledi in prstnega odtisa, ter spoznali, da se za potrditev izvora prstne sledi še danes uporablja potrditev skladnih morfoloških značilnosti na prstni sledi in prstnem odtisu. Dejavnike, ki vplivajo na proces primerjave smo poskušali omejiti z uporabo metode ACE-V ter sistema GYRO in poskušali razložiti, zakaj je njuna uporaba relevantnega pomena pri potrditvi izvora prstne sledi. Na koncu ponudimo smernice za nadaljnjo raziskovanje dejavnikov, ki neposredno vplivajo na proces primerjave prstne sledi in prstnega odtisa.
Ključne besede: diplomske naloge, prstna sled, prstni odtis, zunanji dejavniki, notranji dejavniki, primerjava prstne sledi in prstnega odtisa
Objavljeno: 25.09.2020; Ogledov: 101; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

8.
9.
Javni red kot izjema pri prostem pretoku kapitala
Metka Mokotar, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava javni red kot eno izmed izjem pri prostem pretoku kapitala. Pretok kapitala je bil v okviru EU v primerjavi z ostalimi svoboščinami notranjega trga liberaliziran razmeroma pozno, t. j. leta 1988 z Direktivo 88/361/EGS, kot svoboščina pa je bil opredeljen z Maastrichtsko pogodbo iz leta 1993. Prosti pretok kapitala ni le najmlajša, temveč tudi najširša svoboščina, saj se navezuje tudi na pretok kapitala med državami članicami in tretjimi državi. Pretok kapitala v smislu prava EU obsega čezmejne finančne transferje z investicijsko naravo. 63. člen PDEU kot osrednja določba glede prostega pretoka kapitala določa splošno prepoved omejevanja pretoka kapitala – prepovedani so diskriminatorni omejevalni ukrepi in nediskriminatorni ukrepi z odvračevalnim učinkom. V magistrskem delu izpostavljam, da nobena izmed svoboščin notranjega trga EU ni absolutna. PDEU državam članicam dopušča sprejemanje ukrepov, ki zaradi varovanja nacionalnih interesov omejujejo svoboščine. Izjeme je potrebno razlagati ozko, upoštevaje načelo sorazmernosti kot eno izmed temeljnih načel prava EU. Osrednji člen, ki določa specifične izjeme na področju prostega pretoka kapitala, je 65. člen PDEU. Ta med drugim v točki (b) svojega prvega odstavka določa, da lahko države članice sprejmejo ukrepe, ki so upravičeni zaradi javnega reda ali javne varnosti. V nalogi ugotavljam, da je javni red v osnovi pojem nacionalnega prava, katerega namen je varovanje temeljnih pravnih in družbenih vrednot, vendar so zaradi članstva v EU javni redi vseh držav članic skupni vsaj v delu, ki ga imenujemo evropski javni red, ki predstavlja del nacionalnega javnega reda. Ugotavljam tudi, da je Sodišče omejitve pri uporabi javnega reda kot izjeme pri prostem pretoku kapitala mutatis mutandis prevzelo iz sodne prakse s področja ostalih svoboščin. Ugotavljam, da zaradi široke razlage pojma »kapital« v okviru prava EU, sodna praksa posega na številna področja. Prelomna zadeva na tem področju je zadeva C-54/99, Église de scientologie, v kateri je Sodišče odločilo, da je javni red kot izjemo potrebno razlagati restriktivno, da je javni red kot izjema utemeljen le v primeru obstoja resnične in dovolj resne nevarnosti za temeljne družbene interese, da javni red kot izjema nikoli ne sme zasledovati gospodarskih ciljev, da morajo posameznikom biti na razpolago pravna sredstva ter da mora ukrep, utemeljen iz razloga javnega reda, biti sorazmeren. Test sorazmernosti je nadgradilo še s kriterijem pravne varnosti. Sodišče je z odločbo v zadevi Église de scientologie močno omejilo pojem javnega reda. Izpostavljam, da so ena izmed oblik pretoka kapitala naložbe v nepremičnine, vključno s pravico do pridobitve, uporabe ali odsvojitve kmetijskih zemljišč. S problematiko omejevanja pridobivanja kmetijskih zemljišč se je Sodišče soočilo v zadevi C-452/01, Ospelt, nedavno pa tudi v zadevi C-235/17, Komisija proti Madžarski. Iz analize problematike izhaja, da nekateri ključni vidiki kmetijske politike predstavljajo del javnega reda posameznih držav. Ugotavljam tudi, da sta v času krize evrskega območja sta Ciper in Grčija sprejela omejevalne ukrepe, s katerimi je bil vzpostavljen nadzor kapitala, ki sam po sebi predstavlja resno kršitev načela prostega pretoka kapitala, vendar je Komisija smatrala, da so bilu ukrepi utemeljeni iz razloga varovanja javnega reda in iz nujnih razlogov v splošnem interesu. V magistrski nalogi ugotavljam, da je javni red avtonomen pojem prava EU, ki ga Sodišče razlaga ozko. Pristop k javnemu redu kot izjemi je še dodatno zaostrilo s svojo odločbo v zadevi Église de scientologie. Ugotavljam, da so omejitve, ki jih je Sodišče postavilo državam članicam glede uporabe javnega reda kot izjeme, zelo stroge. Zaskrbljujoče je zlasti pretirano omejevanje držav članic pri določanju vsebine njihovega javnega reda v kontekstu prava EU, pri čemer se zdi, da Sodišče pozablja, da vsebina javnega reda v prvi vrsti predstavlja nacionalno vprašanje.
Ključne besede: pretok kapitala, kapital, javni red, javni red kot izjema, evropski javni red, svoboščine notranjega trga EU, notranji trg EU, 63. člen PDEU, 65. člen PDEU, Église de scientologie, pridobivanje kmetijskih zemljišč EU, Ospelt, kapitalski nadzor
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 321; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

10.
Proces razvoja kariere notranjih podjetnikov
Nika Čeko, 2019, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega projekta smo s teoretičnega vidika opredelili notranje podjetništvo, predstavili prednosti za organizacije pri sami uvedbi le tega ter navedli tudi možnosti nagrajevanja in motiviranja zaposlenih za notranje-podjetniško obnašanje. Ker so zaposleni ključni del pri doseganju poslovnih rezultatov, smo se usmerili tudi na proces razvoja kariere notranjih podjetnikov ter kakšno vlogo pri tem igrajo človeški viri v podjetju. Prikazali smo ključne prednosti notranjega podjetništva za organizacije, v katerih se v primeru uvedbe le tega, ustvari inovacijsko okolje tako za posameznike kot tudi za celotne delovne skupine. Ker je inovativnost eden od pogojev za ustvarjalnost, uvedbo novih izdelkov in storitev, posledično pa inovativnost doprinaša k večjemu uspehu in konkurenčnosti podjetja, bo v prihodnje čedalje več podjetij in organizacij strmelo k uveljavljanju notranjega podjetništva. Tudi za zaposlene uvedba notranjega podjetništva prinaše pozitivne spremembe, saj jim pušča prostor za kreativnost in ustvarjalnost, s tem pa se poveča tudi sama zavzetost pri delu in motivacija na delovnem mestu. Tisti zaposleni, ki v organizacijo prinesejo dodano vrednost, pa morajo biti za svoje obnašanje tudi primerno nagrajeni. Opisali smo možne oblike nagrajevanja ter tudi motiviranja zaposlenih za notranje-podjetniško obnašanje. Pri uvedbi notranjega podjetništva morajo sodelovati vsi zaposleni v organizaciji, pobudnik pa mora biti samo vodstvo in kadrovska služba. Management človeških virov pri izbiri, identifikaciji ter tudi pri kariernem razvoju potencialnih notranjih podjetnikov igrajo ključno vlogo v organizacijah.
Ključne besede: podjetništvo, notranje podjetništvo, korporacijsko podjetništvo, notranji podjetnik.
Objavljeno: 10.12.2019; Ogledov: 299; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (517,92 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici