| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
DEJAVNIKI VZPOSTAVITVE NOTRANJEREVIZIJSKE DEJAVNOSTI V SLOVENSKIH GOSPODARSKIH DRUŽBAH
Samo Žogan, 2011, diplomsko delo

Opis: Gospodarstvo se je v zadnjih desetletjih pod vplivom globalizacije in tehnično-tehnološkega napredka močno razvijalo in širom sveta tudi povezovalo. S tem je prineslo nove priložnosti, z njimi pa tudi nevarnosti in tveganja. Odgovornost poslovodstva je, da organizaciji zagotovi obstoj in razvoj, zato se poslužuje različnih kontrolnih oziroma nadzornih funkcij. Bistvo notranjih kontrol je ugotavljanje formalnih (ne)pravilnosti, bistvo notranjega revidiranja pa je miselno obnoviti nastanek dejanj in stanj ter podati strokovno mnenje. Ob tem notranje revidiranje ne gre razumeti le kot seznanjanje poslovodstva o kakovosti notranjega kontrolnega sistema, temveč tudi, kje in kdaj so večja tveganja v organizaciji, kje je treba izpopolniti notranji kontrolni sistem ter s tem zmanjšati tveganje. Notranjerevizijska dejavnost se v slovenskih gospodarskih družbah odvija tam, kjer so prisotna tveganja, kjer se porabljajo družbena sredstva in kjer organizacija doseže raven velikosti, ko notranje informacije, ki so posredovane poslovodstvu, ne zagotavljajo popolnega pregleda nad njenim delovanjem. V raziskavi anketirane organizacije pripisujejo največjo težo za vzpostavitev notranjerevizijske dejavnosti dejavnikom: izpostavljenost tveganjem, velikost organizacije in nezanesljivost notranjega kontroliranja. Vzpostavitev notranjerevizijske dejavnosti ima za organizacijo naslednje pomene: varovanje sredstev in lastniškega kapitala, resničen in pošten prikaz računovodskih razvidov in spoštovanje zakonodaje. Pravilni učinki notranjega revidiranja se morajo kazati v tem, da se spremljajo in preiskujejo posamezni ukrepi in dejanja v zvezi z izidi notranjih kontrol. Na ta način se onemogoči pojav napak in prevar, hkrati pa procesi delujejo v skladu z zakonodajo, internimi akti in notranjo organizacijo.
Ključne besede: tveganje, notranja kontrola, dejavnik, vzpostavitelj, notranje revidiranje, notranja revizija, notranjerevizijska dejavnost, notranjerevizijska služba
Objavljeno: 09.09.2011; Ogledov: 1596; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (714,80 KB)

2.
NOTRANJE REVIDIRANJE NABAVE NOVIH VOZIL ZNOTRAJ EVROPSKE SKUPNOSTI V TRGOVSKEM PODJETJU
Andreja Polzelnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Kot odgovor na pomembnost obvladovanja tveganj se je poslovodstvo podjetja Vozilo d.o.o. odločilo za občasne notranje revizije posameznih poslovnih funkcij. Gospodarno, učinkovito ter zakonito ravnanje s sredstvi je za njih namreč bistvenega pomena. Podjetje nima organizirane notranjerevizijske službe v okviru ene od organizacijskih enot temveč občasno najema zunanje izvajalce, ki imajo ustrezne certifikate in zato tudi zanje za tovrstno delo. Ustrezno vzpostavljene in delujoče notranje kontrole sicer niso zagotovilo, da bo podjetje uspešno, vendar brez njih bo zanesljivo na poti v težave. Poslovodstvo mora poskrbeti, da so zaposleni dovolj seznanjeni z vsebino in pomembnostjo kontrol, da jih razumejo in da dojamejo korist predpisanih postopkov in svojo vlogo pri zagotavljanju uspešnosti podjetja. Večina zaposlenih noče biti samo nadzorovanih ampak želi odgovorno sodelovati pri poslovanju. Z revizijo nabavne funkcije je poslovodstvo želelo oceniti usklajenost njenega delovanja z zastavljenimi cilji, z razpoložljivimi viri ter njihovo učinkovitost pri izvajanju procesov in nalog. Organizacijsko pa tudi oceniti odnose v samem oddelku, odnose in povezave z ostalimi službami znotraj podjetja ter z dobavitelji. Prav tako so dobili informacijo ali se njihove aktivnosti in strategije dovolj dinamično prilagajajo spremembam na trgu.
Ključne besede: nabavna funkcija, notranjerevizijska dejavnost, COSO metodologoja, revizijski program, organizacija, notranji kontrolni sistem, notranje računovodske kontrole, poslovna tveganja, zagotovila
Objavljeno: 16.11.2012; Ogledov: 921; Prenosov: 337
.pdf Celotno besedilo (379,16 KB)

3.
RAZNOLIKOSTI, SKLADNOSTI IN SINERGIJA NOTRANJEREVIZIJSKE DEJAVNOSTI IN DEJAVNOSTI FORENZIČNEGA RAČUNOVODSTVA
Barbara Javornik, 2014, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je preučiti skladnosti, raznolikosti ter sinergijo notranjerevizijske dejavnosti in dejavnosti forenzičnega računovodstva. Notranjerevizijska dejavnost je v Sloveniji že v zreli fazi, medtem ko je dejavnost forenzičnega računovodstva nova dejavnost, torej je v fazi razvoja. Tema, primerjava skladnosti, raznolikosti in sinergija notranjerevizijske dejavnosti ter dejavnosti forenzičnega računovodstva, ki je predmet te naloge, je v dosegljivi literaturi manj obravnavana. V prvem delu naloge preučujemo teoretične izsledke o izbranih dejavnostih ter prispevamo teoretični pogled na gospodarski kriminal. V drugem delu magistrske naloge obravnavamo analizo anketnega vprašalnika, ki je bil namenjen nosilcem notranjerevizijske dejavnosti in dejavnosti forenzičnega računovodstva. V teoretičnem delu smo opredelili notranjerevizijsko dejavnost, dejavnost forenzičnega računovodstva ter bistvene značilnosti gospodarskega kriminala. Poslužili smo se domače in tuje literature, tuje predvsem pri dejavnosti forenzičnega računovodstva, ki v Sloveniji še ni razvita tako, kot drugje. Opredelili smo naloge dejavnosti, odgovornosti, značilnosti, nosilce dejavnosti ter uporabnike njihovih storitev. Nadalje smo pomembne podatke obeh dejavnosti primerjali ter podali analizo in sintezo o skladnosti, raznolikosti in sinergiji med dejavnostjo forenzičnega računovodstva in notranjerevizijsko dejavnostjo. V drugem delu magistrske naloge smo preverili mnenje anketiranih notranjih revizorjev ter forenzičnih računovodij. Sestavili smo kratek anketni vprašalnik ter ga razposlali notranjih revizorjem, njihove elektronske naslove smo pridobili iz spletnih strani Slovenskega inštituta za revizijo. Anketiranci iz področja dejavnosti forenzičnega računovodstva so predvsem zaposlenci na Ministrstvu za notranje zadeve, kjer v okviru Policije deluje oddelek Sektor za gospodarsko kriminaliteto, ki se ukvarja s preiskovanjem težjih oblik gospodarskega kriminala, s korupcijo, s poslovnim in javnim sektorjem ter s finančno kriminaliteto in pranjem denarja. Podatki pridobljeni s pomočjo ankete so nam služili za preverjanje štirih hipotez, ki smo si jih zastavili na začetku magistrske naloge. Postavljene hipoteze smo preverjali s pomočjo podatkov o frekvenčni porazdelitvi odgovorov ter s pomočjo t-testa. Analizi sta bili opravljeni v programu Excel, ki z dodatkom Data Analysis omogoča analiziranje statističnih podatkov ter v SPSS-u. V magistrski nalogi smo si zadali štiri hipoteze. H1: Dejavnost forenzičnega računovodstva in notranjerevizijska dejavnost sta dve različni dejavnosti. Hipotezo H1 smo preverili s frekvenčno porazdelitvijo in t-testom ključnih delovnih ciljev ter s t-testom pogostosti opravljanja preiskav in koristi delovanja dejavnosti. Hipotezo H1 nismo potrdili, saj se v praksi še ne kažejo jasne opredelitve ključnih ciljev in koristi ene in druge dejavnosti. H2: Vzpostavljen in delujoč sistem notranjih kontrol za preprečevanje in odkrivanje prevar je ključni element identifikacije gospodarskega kaznivega dejanja. Hipotezo H2 smo testirali s frekvenčno porazdelitvijo ter jo tudi potrdili. H3: Notranjerevizijska dejavnost in dejavnost forenzičnega računovodstva imata ob medsebojnem sodelovanju pomembne pozitivne sinergijske učinke na uspešnost poslovanja podjetij. Hipotezo H3 smo testirali s t-testom ter jo tudi sprejeli, saj je aritmetična sredina vseh odgovorov anketiranih oseb jasno pokazala pozitivne sinergijske učinke delovanja na uspešnost poslovanja podjetja. H4: Notranjerevizijska dejavnost in dejavnost forenzičnega računovodstva imata ob medsebojnem sodelovanju pomembne pozitivne sinergijske učinke na učinkovito obravnavo gospodarskih kaznivih dejanj. Hipotezo H4 smo testirali s t-testom, dobljene rezultate pa so potrdili tudi izračuni aritmetičnih sredin odgovorov anketiranih oseb. Izbrana tema je sicer odziv na aktualno dogajanje, saj dejavnost forenzičnega računovodstva v Sloveniji dobiva vedno večji pomen. Znanje forenzi
Ključne besede: Forenzično računovodstvo, notranja revizija, prevara, korupcija, gospodarski kriminal, notranji revizor, forenzični računovodja, obvladovanje tveganj, ocena tveganj, sistem notranjih kontrol, tveganje, notranji nadzor, notranje kontrole, preprečevanje prevar, odkrivanje prevar, kaznivo dejanje, etičnost, morala, dejavnost, dejavnost forenzičnega računovodstva, notranjerevizijska dejavnost.
Objavljeno: 10.03.2014; Ogledov: 1746; Prenosov: 372
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici