1. Primerjava Ministrstva za notranje zadeve, policije in službe za nadzor v Sloveniji in Hrvaški : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloZlatka Nina Posavec, 2024, diplomsko delo Opis: Cilj te diplomske naloge je narediti komparacijo med generalno policijsko upravo na slovenski in hrvaški strani. Pri tem opisati, kako je ta sestavljena, ter kdo jo vodi. Predstaviti sektorje in službe, ki so pod Generalno policijsko upravo in pod Ministrom. Predstavili smo tudi, kako je sestavljena policija na slovenskem in prav tako posamezne uniforme, katero lahko zasledimo v policiji. Analizirali smo, ali je v Republiki Sloveniji linijsko hierarhično organizacija ali pa funkcionalno.
Opisana so pooblastila in naloge ministra, direktor generalne policijske uprave, ter direktorja drugih uprav. Nato je na enak način predstavljeno za Republiko Hrvaško. Opisane so pristojnosti ministra, naloge direktorja policije, kako je hrvaška policija sestavljena po sektorjih in koliko uprav ima.
V zaključnem delu diplomskega dela je predstavljena primerjava obeh držav z ciljem, da se ugotovijo podobnosti, kakor tudi razlike med Hrvaško in Slovensko policijo. V diplomskem delu smo dosegli zastavljene cilje in ugotovili, da sta si ministrstva zelo podobna po sestavi, vendar imata vseeno drugačno razdeljene nekatere uprave, sektorje, ter službe. Nekatere uprave se imenujejo enako, nekatere službe so pod enakimi upravami. Hierarhija je podobna oz. enaka, saj pri obeh ministrstvih poteka linijsko. Ko povzamemo vse ugotovitve, smo ugotovili, da imata ministrstva več podobnosti kot razlik.
Ključne besede: Ministrstvo za notranje zadeve, Generalna policijska uprava, Slovenija, Hrvaška, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 39
 Celotno besedilo (1,26 MB) |
2. |
3. Od notranjih zadev do varstvoslovja - zgodba o nastajanju in razvoju Fakultete za varnostne vede2023, druge monografije in druga zaključena dela Opis: Spominska publikacija »Od notranjih zadev do varstvoslovja – zgodba o nastajanju in razvoju Fakultete za varnostne vede«, ki proslavlja petdeset let razvoja, ustvarjanja, izobraževanja, raziskovanja in deljenja znanja s področja, ki ga danes zaznamuje nova interdisciplinarna veda varstvoslovje, je nastala na osnovi pričevanj direktorja Oddelka za notranje zadeve pri Višji upravni šoli, osmih dekanov ter študentov, predstavnikov petih različnih obdobij razvoja fakultete. Ob spominih na razvoj od nekdanje višje šole pa vse do današnje Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru so posebej predstavljene tudi značilnosti študijskih programov in raziskovalne dejavnosti. Poleg tega so predstavljeni knjižnica in druge strokovne službe ter institucija tajnika fakultete, kot stebra zakonitosti in stabilnosti fakultete. Ker je univerza tudi prostor simbolike, je predstavljen simbolni pomen dekanskih insignij – toge in verige. Publikacijo zaključujeta predstavitev prenove stavbe, v kateri deluje fakulteta, in seznam zaposlenih na Fakulteti za varnostne vede in njenih predhodnicah med letoma 1973 in 2023.
Ključne besede: notranje zadeve, varstvoslovje, izobraževanje, raziskovanje, razvoj, Fakulteta za varnostne vede, 50 let
Objavljeno v DKUM: 21.09.2023; Ogledov: 466; Prenosov: 42
Celotno besedilo (20,45 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Motivacija in zadovoljstvo pri delu zaposlenih na Ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloKaja Knavs, 2020, diplomsko delo Opis: Motivirani in zadovoljni zaposleni so temelj uspešne organizacije. Pri tem imajo veliko vlogo tudi vodje, ki se morajo zavedati pomena dobrega počutja njihovih zaposlenih pri delu. Stopnja motivacije in zadovoljstva pa lahko hitro upade, zato je pomembno, da se visoka stopnja ne le doseže temveč tudi ohrani.
V diplomskem delu so bili najprej preučeni pojem motivacija in z njo povezane teorije ter dejavniki, ki učinkujejo nanjo. V nadaljevanju je opredeljen pomen delovnega zadovoljstva. Ker sta motivacija in zadovoljstvo v interakciji in vplivata na organizacijsko kulturo in klimo, sta opredeljena tudi ta dva pojava. Kasneje sta predstavljena in opisana javna uprava in Ministrstvo za notranje zadeve, kjer je pojasnjeno tudi njuno delovanje.
Na podlagi teoretičnih izhodišč je bila zasnovana raziskava, s katero so se ugotavljala stališča zaposlenih o motivaciji in zadovoljstvu pri delu na Ministrstvu za notranje zadeve. Sodelovalo je 96 respondentov. Ugotovljeno je bilo, da so zaposleni na splošno motivirani pri svojem delu. Na stopnjo njihove motivacije pa najbolj vplivajo zanimivo delo ter odnosi znotraj kolektiva in z vodstvom. Raziskano je bilo tudi področje delovnega zadovoljstva, kjer je bilo ugotovljeno podobno. Na zadovoljstvo namreč najbolj vplivajo vsebina dela in odnosi s sodelavci. Stalnost zaposlitve in varnost pri delu sta dejavnika s katerima so uslužbenci najbolj zadovoljni, med tem ko sta možnost strokovnega razvoja (usposabljanja in izobraževanja) in obveščenost z aktualnim dogajanjem znotraj organizacije dejavnika s katerima zaposleni niso najbolj zadovoljni.
Ključna ugotovitev je, da so zaposleni pri svojem delu večinoma motivirani, zadovoljni ter z veseljem prihajajo na delo.
Ključne besede: diplomske naloge, motivacija, zadovoljstvo z delom, ravnanje z ljudmi, javna uprava, Ministrstvo za notranje zadeve
Objavljeno v DKUM: 10.09.2020; Ogledov: 1306; Prenosov: 460
Celotno besedilo (1,36 MB) |
5. Pristojnost EU za urejanje kazenskega materialnega prava : izbrani vidikiAljaž Kralj, 2020, magistrsko delo Opis: Kazensko materialno pravo zaradi povezave s suverenostjo držav članic sprva ni bilo del Rimske pogodbe, z oblikovanjem tretjega medvladnega stebra in vplivom sodne prakse SEU pa je v času Maastrichtske in Amsterdamske pogodbe pridobilo vidnejšo vlogo. Lizbonska pogodba, v skladu s temeljnim načelom prenosa pristojnosti, glede kazenskega materialnega prava predvideva deljeno pristojnost med EU in državami članicami. EU pa mora pri izvrševanju svoje pristojnosti upoštevati načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, kar preprečuje pretiran poseg v nacionalne kazenske sisteme. 83. člen PDEU natančneje opredeljuje pristojnost EU in predstavlja osrednjo določbo za približevanje kazenskega materialnega prava držav članic, v zvezi z njegovo uporabo pa je več nejasnosti in nerešenih vprašanj. V skladu s prvim odstavkom lahko zakonodajalec EU z direktivami določi minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij na področju posebno hudih oblik kriminala s čezmejnimi posledicami zaradi narave ali učinkov teh dejanj ali zaradi posebne potrebe po skupnem boju proti njim. Našteta področja kriminala, ki predstavljajo zaprt sistem, se lahko glede na razvoj kriminala tudi razširijo. V skladu z drugim odstavkom lahko zakonodajalec EU z direktivami določi minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij na že harmoniziranem področju, za katerega se je izkazalo, da je približevanje določb kazenske zakonodaje in drugih predpisov držav članic nujno zaradi zagotovitve učinkovitega izvajanja politike EU. Medtem ko je prvi odstavek namenjen preprečevanju posebno hudega kriminala s čezmejnimi posledicami, služi drugi odstavek zagotavljanju učinkovitosti prava EU. Tretji odstavek ureja postopek zasilne zavore in možnost okrepljenega sodelovanja med državami članicami. 83. člen PDEU se zaradi strogih pogojev in omejitev kaže kot edina primerna pravna podlaga za kazenske materialne ukrepe EU, kar še posebej velja za opredelitev kaznivih dejanj in sankcij. Pristojnost EU za kazensko materialno pravo je učinkovita, celovita in primerna trenutni stopnji integracije evropskih držav. Primerno je zasnovana, tako za vzpostavitev sistematičnega boja zoper posebno hude oblike kriminala s čezmejnimi posledicami, kot za zagotovitev učinkovitega izvajanja politike EU na področjih, kjer veljajo harmonizacijski ukrepi. Kljub nekaterim pomanjkljivostim pa ustavna načela in dovolj široka opredelitev 83. člena PDEU omogočajo celovit pristop in učinkovite rešitve, vendar hkrati tudi nevarnost pretiranega razmaha kazenske zakonodaje EU. V prihodnjih letih bo veliko odvisno od usmeritev, ciljev in delovanja Komisije ter odločitev SEU, ki lahko pojasni nedoločene pojme in zariše okvire 83. člena PDEU.
Ključne besede: Lizbonska pogodba, kazensko pravo EU, območje svobode, varnosti in pravice, pravosodje in notranje zadeve, deljena pristojnost EU, načelo prenosa pristojnosti, subsidiarnost, sorazmernost, približevanje kazenske zakonodaje držav članic, 83. člen PDEU.
Objavljeno v DKUM: 27.08.2020; Ogledov: 1613; Prenosov: 353
Celotno besedilo (1,16 MB) |
6. Ozelenitev voznega parka v policiji-policijska postaja ljubljana vičDavid Lešnjak, 2020, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomski nalogi bomo v samem začetku predstavili policijo kot organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve. Tako kot v vsaki večji organizaciji se tudi v policiji srečujemo z različnimi oblikami dela in tudi z različnimi oddelki, med katerimi se delo in potreba po opremi močno razlikujeta. Tako med omenjenimi oddelki obstajajo velike razlike v potrebah po opremi za delo, med katero v policiji spadajo tudi vozila. Glede na to, da se svet globalno zavzema za znižanje izpustov emisij CO2-ja v ozračje in težkih delcev, ki so posledica vožnje z motornimi vozili na fosilna goriva (bencin, nafta), pri čemer iz raziskav izhajamo, da so vozila eden izmed glavnih onesnaževalcev zraka, smo se odločili, da naredimo primerjavo med uporabo vozil na fosilna goriva in vozila na električni pogon, torej tista vozila, ki so predvsem bolj prijazna do življenja ljudi in narave.
V nadaljevanju bodo predstavljena prevozna sredstva, ki jih trenutno uporablja slovenska policija. Tako se ugotavlja, da policija trenutno uporablja samo vozila na bencinski in dizelski pogon, pri čemer patrulja dveh policistov v 12-urnem delavniku povprečno z vozilom naredi okoli 80 km. Delo popravljamo 24 ur na dan, kar pomeni, da je vozilo veliko časa v pogonu. Tako se nam je porodila misel, da bi skupine, ki ne opravljajo interventnih dogodkov oziroma določene skupine policistov kriminalistov in vodstvo policije za potrebe opravljanja svojega dela, uporabljali vozila na obnovljive vire (plin, elektrika, hibridi), s tem pa bi zelo pripomogli k manjšemu onesnaževanju našega ozračja, ter s časoma tudi v cenejša prevozna sredstva.
V diplomski nalogi bo predstavljena Policijska postaja Ljubljana Vič in njihovo delovno okolje oziroma sredstva za prevažanje. Med drugim v zaključku sledita še prikaza rezultatov raziskovalnega dela – ankete, ki je bila opravljena med zaposlenimi na PP Ljubljana Vič ter predlog za zamenjavo enega vozila na dizelski pogon z vozilom na električni pogon.
Ključne besede: ozelenitev voznega parka - vozila, Policijska postaja Ljubljana Vič – PP Vič, CO2 – ogljikov dioksid, MNZ – Ministrstvo za notranje zadeve, varovanje okolja, emisije
Objavljeno v DKUM: 17.08.2020; Ogledov: 1488; Prenosov: 234
Celotno besedilo (1,80 MB) |
7. Pregled zakonske ureditve pritožbenih postopkov zoper delo policije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMetka Ceglar, 2020, diplomsko delo Opis: Delo policistov je zelo odgovorno in zahtevno. Vsaka situacija zahteva od policista trezno presojo, pravilno odločitev, upoštevanje navodil in skrb, da bodo vpleteni izpolnili njegova navodila. Z zakonom so določena pravila kako in na kakšen način policist izvaja svoja pooblastila. Z upoštevanjem pravil iz policijskega kodeksa pa policist upošteva etična in moralna načela. Čeprav se policist trudi po najboljših močeh izpolniti svoja navodila in uresničiti pooblastila, še vedno lahko situacije privedejo do tega, da bi vpletene osebe smatrale policistovo delo za nekorektno. V takem primeru je zakonsko določeno, da ima ta oseba možnost pritožbe in več različnih postopkov, kjer se obravnava dotični primer. Sam postopek ne more izbrisati kazni ali policistovega pooblastila, temveč se v tem postopku preverja pravilno ravnanje uradne osebe, torej policista v dani situaciji. V polletnih in letnih poročilih policije so opisani tudi takšni primeri pritožb in njihova rešitev oz. zaključek. Postopek preverjanja pravilne izvedbe policistovih pooblastil je odvisen od tega kakšno in kolikšno silo je uporabil policist v postopku, kakšne so okoliščine, ali je v situacijo vpletenih več oseb ali zgolj ena. Najlažja in najbolj smiselna možnost reševanja pritožb je pomiritveni postopek, kjer se vpletene osebe odzovejo povabilu na postopek in zadevo skušajo rešiti z dogovorom. V kolikor je ne uspejo zaključiti to pomeni, da se zadeva ureja naprej po drugih postopkih. V vsakem primeru predstavljajo javnost in vpleteni civilisti v izvajanje policijskih postopkov nadzor; gre za enega od načinov nadzora policistov, ki je seveda smiseln in tudi potreben, da je izvajanje policijskih pooblastil kar se da korektno.
Ključne besede: diplomske naloge, pritožbeni postopek, pomiritveni postopek, zakon, pooblastila, prekršitev pooblastil, Ministrstvo za notranje zadeve
Objavljeno v DKUM: 03.06.2020; Ogledov: 1075; Prenosov: 144
Celotno besedilo (1,02 MB) |
8. |
9. Mehanizmi policijskega sodelovanja za zagotavljanje notranje varnosti v Evropski unijiRobert Furman, Gorazd Meško, Andrej Sotlar, 2012, pregledni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Evropska unija predstavlja prostor, kjer je zagotovljena pravica do varnosti. Za to so pristojne številne agencije, predvsem pa policija. Namen prispevka je prikazati instrumente Evropske unije, ki urejajo policijsko sodelovanje pri zagotavljanju notranje varnosti v Evropski uniji. Avtorja izpostavita pomen policijskega sodelovanja, predstavita pravne okvirje, sistemske ukrepe, instrumente in oblike policijskega sodelovanja na ravni Evropske unije. Posebej je izpostavljena vloga Slovenije kot države članice. Na koncu avtorja razpravljata o uspešnosti razvoja policijskega sodelovanja v evropskem prostoru.
Metode:
Uporabljena je metoda analize vsebine pisnih virov, predvsem pogodbe, strategije, uredbe in drugi akti organov Evropske unije. Avtorja uporabljata pri analizi tudi ugotovitve na podlagi lastnih izkušenj in posamezne oblike policijskega sodelovanja ponazorita tudi s primeri iz slovenske prakse.
Ugotovitve:
Policijsko sodelovanje v Evropski uniji obsega paket političnih, zakonodajnih, organizacijskih, sistemskih in izvedbenih ukrepov. Razvoj policijskega sodelovanja v zadnjih 20-ih letih je šel predvsem v smeri nenehnega izboljšanja izmenjave policijskih informacij in podatkov, nikakor pa ne v smer prenosa preiskovalnih in policijskih pooblastil na organe drugih držav članic ali institucije Evropske unije. Avtorja menita, da bo trend policijskega sodelovanja na ravni Unije šel nadalje v smeri poenostavljanja pravil in pristopa od spodaj navzgor (bottom-up approach), kar bi omogočilo razvoj bolj kvalitetnih instrumentov sodelovanja, kot je bila vzpostavitev Stalnega odbora za operativno sodelovanje na področju notranje varnosti (COSI). Ob pripravi novega večletnega programa za skladen razvoj območja svobode, varnosti in pravosodja pa se poraja vprašanje, koliko pooblastil za zagotavljanje notranje varnosti in ukrepanje bodo države članice nadalje prenašale na Evropsko unijo.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Poznavanje sistema policijskega sodelovanja v Evropski uniji je zelo pomembno za policiste in strokovnjake s področja kazenskega pravosodja.
Ključne besede: policija, pravosodje, notranje zadeve, sodelovanje, Evropska unija
Objavljeno v DKUM: 30.04.2020; Ogledov: 1088; Prenosov: 107
Celotno besedilo (899,89 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Vozni park Policijske postaje Ljubljana Center in njegova ozelenitevGregor Kotar, 2019, diplomsko delo/naloga Opis: Glavna tema diplomskega dela je vozni park Policijske postaje Ljubljana Center in njegova ozelenitev. V uvodu smo opredelili in opisali probleme, cilje in teze, predpostavke in metode dela.
V teoretičnem poglavju smo predstavili zeleno logistiko in kaj ta vključuje. Predstavili smo cilje za osebna vozila, kot tudi cilje v Republiki Sloveniji in Evropski uniji, kar zadeva toplogredne pline CO2 in povečanje deleža osebnih avtomobilov na alternativna goriva oziroma na alternativni pogon v celotnem slovenskem voznem parku avtomobilov.
Predstavili smo tudi naloge Slovenske policije, katere službe so zadolžene za nabavo opreme, in katera vozila uporablja Slovenska policija za pomembne naloge dela na terenu oziroma pri opravljanju svojih nalog. Prav tako so bili predstavljeni statistični podatki o prevoženih vozilih v Policiji.
V drugem poglavju smo predstavili Policijsko postajo Ljubljana Center, kje se nahaja, kateri del mesta Ljubljana pokriva in kaj to pomeni za samo postajo z vidika vožnje s službenimi vozili v Ljubljani. V nadaljevanju je bil opisan vozni park in posnetek obstoječega stanja le-tega. Pri posnetku stanja voznega parka v letu 2018 smo našteli vsa vozila, ki jih ima policijska postaja v svoji uporabi, prav tako smo jih razdelili po skupinah in po svojem namenu uporabe na terenu. Narejena je bila analiza povprečne starosti vseh vozil, njihovih značilnosti, porabe goriva in količine izpusta plina CO2. Drugo poglavje zajema analizo povprečne porabe goriva, strošek goriva in izpust plina CO2 v okolje na porabo goriva in na prevožene kilometre.
V tretjem poglavju smo podali predlog ozelenitve voznega parka in naredili primerjavo med določenimi vozili voznega parka in alternativnimi vozili glede na strošek goriva in izpust plina CO2. Opravili smo izračune in analize v primerjavi s trenutnim voznim parkom in dvema alternativnima voziloma ter predstavili rezultate. Na koncu smo predlagali izobraževanje in osveščanje zaposlenih na policijski postaji o varčni vožnji.
Ključne besede: vozni park, vozila, Policijska postaja Center – PP Center, CO2 – ogljikov dioksid, MNZ – Ministrstvo za notranje zadeve
Objavljeno v DKUM: 07.01.2020; Ogledov: 1871; Prenosov: 153
Celotno besedilo (1014,46 KB) |
