| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
NOTRANJE REVIDIRANJE OBVLADOVANJA KREDITNEGA TVEGANJA V SLOVENSKIH BANKAH
Simon Bračič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava teoretični in praktični vidik notranjega revidiranja obvladovanja kreditnega tveganja v slovenskih bankah. V teoretičnem delu je podrobneje proučeno notranje revidiranje obvladovanja kreditnega tveganja, ki zaradi poslovanja v svetovnih razsežnostih, velike konkurence in tekmovalnosti med bankami, novih vrst tehnologije in storitev ter zaradi odmevnih nepravilnosti v nekaterih bankah vse bolj pridobiva na pomenu. Za učinkovito obvladovanje kreditnega tveganja morajo imeti banke oblikovan celovit sistem notranje kontrole, dobro organizirano službo notranje revizije, ki obvladovanju kreditnega tveganja namenja veliko pozornosti. Postala je nepogrešljiva sestavina vsake banke, saj ima pomembno vlogo pri obvladovanju in zmanjševanju kreditnega tveganja. Notranji revizorji upravi svetujejo, kako izpolniti notranji kontrolni sistem, politiko in postopke za obvladovanje kreditnega tveganja. V praktičnem delu je na podlagi pridobljenega znanja iz teoretičnega dela praktično prikazan postopek notranjega revidiranja obvladovanja kreditnega tveganja v izbrani banki. Ta se začne z načrtovanjem, sledita izvajanje in poročanje o ugotovitvah notranjega revidiranja obvladovanja kreditnega tveganja v izbrani banki. Diplomsko delo je zaključeno z zaključnimi mislimi o obravnavani tematiki.
Ključne besede: Ključne besede: notranje revidiranje, notranji revizor, notranja kontrola, služba notranje revizije, obvladovanje, tveganje, kreditno tveganje v banki, obvladovanje kreditnega tveganja
Objavljeno: 12.07.2010; Ogledov: 1969; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (517,66 KB)

2.
ANALIZIRANJE RAČUNOVODSKEGA NADZIRANJA V JAVNEM ZAVODU NA PRIMERU ZAVODA ZA USPOSABLJANJE, DELO IN VARSTVO DR. MARIJANA BORŠTNARJA DORNAVA
Helena Pignar, 2010, diplomsko delo

Opis: Javni sektor predstavlja obsežno področje organizacij, ki se financirajo iz državnega proračuna. Zanj je značilno, da cilj poslovanja ni doseganje proračuna, temveč zadovoljevanje družbenih potreb. Zaradi vedno večjega razkoraka med potrebami po javnih dobrinah in razpoložljivostjo javnih sredstev za njihovo zadovoljevanje, javnost postavlja vedno večje zahteve po večji učinkovitosti poslovanja in racionalni porabi javnih sredstev. V diplomski nalogi zato obravnavamo revidiranje javnih zavodov, kot enega najpomembnejših instrumentov za nadziranje pravilnosti poslovanja zavodov in trošenja javnega denarja. V prvem delu naloge je podrobneje opredeljen sistem javnih zavodov in njihovo financiranje. Nato sledi predstavitev vrst nadziranja javnih zavodov, ki jih delimo na notranji in zunanji nadzor. S teoretičnim delom želimo podrobneje predstaviti sistem nadzora nad poslovanjem javnih zavodov. Na koncu sledi analiza računovodskega nadziranja v Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava, s katero želimo ugotoviti ali je izvajanje računovodskega nadzora in nadziranje računovodenja v skladu z zakoni, standardi, predpis, pravilniki in usmeritvami.
Ključne besede: javni sektor, javni zavod, notranje kontrola, notranja revizija, zunanja revizija, računovodsko nadziranje
Objavljeno: 23.08.2010; Ogledov: 2098; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (3,09 MB)

3.
PRIMERJAVA METODIKE PREISKOVANJA GOSPODARSKIH PREVAR MED GOSPODARSKIMI REVIZORJI IN POOBLAŠČENIMI PREISKOVALCI
Mojca Kerin, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučili metodiko preiskovanja prevar med gospodarskimi revizorji in metodiko preiskovanja prevar med pooblaščenimi preiskovalci in ju med seboj primerjali. Najprej smo opredelili pojem gospodarske prevare, predstavili motive zaposlencev, zaradi katerih storijo prevaro, opredelili načine odkrivanja prevar ter proučili odgovornost poslovodstva, ki jo nosi pri preprečevanju in odkrivanju prevar. V nadaljevanju smo proučili metodike dela notranjih, zunanjih in državnih revizorjev pri preiskovanju prevar. Znotraj tega smo predstavili njihovo odgovornost in strokovna pravila, ki jih morajo pri preiskovanju spoštovati ter na praktičnem primeru prikazali preiskovanje prevare notranjega revizorja in ga analizirali. V naslednjem poglavju smo proučili metodiko dela pooblaščenih preiskovalcev. V sklopu tega poglavja smo predstavili značilnosti forenzične revizije in znanja ter veščine, ki jih mora pooblaščeni preiskovalec pridobiti oziroma imeti za uspešno in učinkovito opravljanje svojega dela. Na koncu tega poglavja pa smo prav tako na praktičnem primeru prikazali preiskovanje prevare pooblaščenega preiskovalca in ga analizirali. Nazadnje pa smo proučevane metodike med seboj primerjali po teoretični in praktični plati ter med njimi poiskali bistvene razlike.
Ključne besede: državni revizor, gospodarska prevara, metodika preiskovanja, notranja kontrola, notranji revizor, pooblaščeni preiskovalec prevar, poslovodstvo, prevarant, tveganje prevar, zunanji revizor, zunanje revidiranje, notranje revidiranje, državno revidiranje
Objavljeno: 16.09.2010; Ogledov: 2044; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

4.
DEJAVNIKI VZPOSTAVITVE NOTRANJEREVIZIJSKE DEJAVNOSTI V SLOVENSKIH GOSPODARSKIH DRUŽBAH
Samo Žogan, 2011, diplomsko delo

Opis: Gospodarstvo se je v zadnjih desetletjih pod vplivom globalizacije in tehnično-tehnološkega napredka močno razvijalo in širom sveta tudi povezovalo. S tem je prineslo nove priložnosti, z njimi pa tudi nevarnosti in tveganja. Odgovornost poslovodstva je, da organizaciji zagotovi obstoj in razvoj, zato se poslužuje različnih kontrolnih oziroma nadzornih funkcij. Bistvo notranjih kontrol je ugotavljanje formalnih (ne)pravilnosti, bistvo notranjega revidiranja pa je miselno obnoviti nastanek dejanj in stanj ter podati strokovno mnenje. Ob tem notranje revidiranje ne gre razumeti le kot seznanjanje poslovodstva o kakovosti notranjega kontrolnega sistema, temveč tudi, kje in kdaj so večja tveganja v organizaciji, kje je treba izpopolniti notranji kontrolni sistem ter s tem zmanjšati tveganje. Notranjerevizijska dejavnost se v slovenskih gospodarskih družbah odvija tam, kjer so prisotna tveganja, kjer se porabljajo družbena sredstva in kjer organizacija doseže raven velikosti, ko notranje informacije, ki so posredovane poslovodstvu, ne zagotavljajo popolnega pregleda nad njenim delovanjem. V raziskavi anketirane organizacije pripisujejo največjo težo za vzpostavitev notranjerevizijske dejavnosti dejavnikom: izpostavljenost tveganjem, velikost organizacije in nezanesljivost notranjega kontroliranja. Vzpostavitev notranjerevizijske dejavnosti ima za organizacijo naslednje pomene: varovanje sredstev in lastniškega kapitala, resničen in pošten prikaz računovodskih razvidov in spoštovanje zakonodaje. Pravilni učinki notranjega revidiranja se morajo kazati v tem, da se spremljajo in preiskujejo posamezni ukrepi in dejanja v zvezi z izidi notranjih kontrol. Na ta način se onemogoči pojav napak in prevar, hkrati pa procesi delujejo v skladu z zakonodajo, internimi akti in notranjo organizacijo.
Ključne besede: tveganje, notranja kontrola, dejavnik, vzpostavitelj, notranje revidiranje, notranja revizija, notranjerevizijska dejavnost, notranjerevizijska služba
Objavljeno: 09.09.2011; Ogledov: 1595; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (714,80 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici