| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Notranja nasprotovanja slovenski osamosvojitvi: med patriotizmom in jugonostalgijo
Jelko Meolic, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava notranje ovire formiranja samostojne in neodvisne slovenske države. 80. leta 20. stoletja so bila v evropskih komunističnih državah čas narodnokulturnega preboja, na katerega so takratne enopartijske oblasti reagirale z represijo različnih oblik. Posredna kritika polstoletnega kratenja osnovnih človekovih pravic in zatiranja nacionalne identitete je izbruhnila z izidom 57. številke Nove revije, ki velja za začetek slovenske pomladi. Slovensko pomlad v kali niso hoteli zatreti samo jugoslovanski zvezni organi, temveč tudi republiški. Niti prvimi niti drugim ni uspelo zaustaviti demokratizacije slovenske države in družbe. V želji po političen preživetju so se številni slovenski komunisti javno preobrazili v demokrate, nakar v poosamosvojitvenem času še vedno uživajo znaten ugled. Komunistična ideologija s slovensko osamosvojitvijo ni zamrla, ampak je bila zgolj ranjena. V zadnjih nekaj letih je bila deležna silovitega okrevanja, kar dokazuje njena vse pogostejša prisotnost v številnih strukturah javnega delovanja. Sodobna slovenska družba je zelo zmedena, konfliktna in razcepljena na dva dela – na tiste, ki žalujejo za peterokrako rdečo zvezdo, in na tiste, za katere je to simbol totalitarizma, bolečine, trpljenja in vsesplošnega pomanjkanja.
Ključne besede: Slovenija, osamosvojitev, Demos, politika, notranja nasprotovanja, jugonostalgija, demokracija, komunizem.
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 429; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

2.
Dravska banovina v drugi polovici tridesetih let in vpliv Slovencev v Kraljevini Jugoslaviji (1935–1941)
Gašper Šmid, 2018, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji z naslovom Dravska banovina v drugi polovici tridesetih let in vpliv Slovencev v Kraljevini Jugoslaviji (1935–1941) je predstavljen položaj Dravske banovine v političnem, ekonomskem, socialnem, narodnostnem in diplomatskem vidiku od vstopa nekdanje Slovenske ljudske stranke v vlado pa do začetka druge svetovne vojne na slovenskem ozemlju, ki je bilo vključeno v Kraljevino Jugoslavijo. To je čas zaostrenih mednarodno-političnih razmer v Evropi, ki so jih vzpostavile totalitaristične ideje fašizma, nacizma in komunizma. Podobno zaostreno stanje je bilo zaradi nacionalnih trenj in ideoloških spopadov tudi v Kraljevini Jugoslaviji in posledično tudi v Sloveniji. Banski svet Dravske banovine je bil v tem času nezadovoljen z zgolj posvetovalno funkcijo in je želel pridobiti čim večjo avtonomijo, zlasti v finančnem okviru, ki bi pripeljala do t. i. Banovine Slovenije, federativne upravno enote pod vodstvom bana, z lastnimi pristojnostmi v gospodarstvu, šolstvu, socialnih in notranjih zadevah ter financah, ki bi bile omejene samo na njeno ozemlje. Stanje oziroma vpliv Dravske banovine in Slovencev v Kraljevini Jugoslaviji je bilo ugotovljeno iz statistike in analiz o diplomatsko-konzularnih predstavnikih, zapisanih v arhivskem gradivu Ministrstva za zunanje zadeve Kraljevine Jugoslavije, ki ga hranijo v Arhivu Jugoslavije v zbirki AJ 37 dr. Milana Stojadinovića. V takratni Jugoslaviji so namreč vse odločitve nastajale, se usklajevale in potrjevale v centru, in sicer v Beogradu. V poglavju o nemški manjšini na Kočevskem je bila potrjena takratna situacija, predstavljene pa so bile tudi nove ugotovitve o življenju in sobivanju Slovencev s predstavniki nemške manjšine v zadnjih letih pred drugo svetovno vojno. Pričujoče delo je nastalo na podlagi arhivskega gradiva, ki ga hranita Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani in Arhiv Jugoslavije v Beogradu, s pomočjo uradnih listov, časopisnega gradiva ter znanstvene in strokovne literature.
Ključne besede: Dravska banovina 1935–1941, Kraljevina Jugoslavija, politične stranke, Jugoslovanska radikalna zajednica, banovina Hrvaška, banovina Slovenija, banski svet, notranja politika, avtonomija.
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 1491; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (6,97 MB)

3.
Utrinki iz bližnjega leta 1962
Božo Repe, 1989, pregledni znanstveni članek

Ključne besede: notranja politika
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 447; Prenosov: 17
URL Povezava na celotno besedilo

4.
5.
6.
7.
MOTIVACIJA PRODAJNEGA OSEBJA V PODJETJU IMPOL D.O.O. KOT ORODJE ZA DVIG KAKOVOSTI DELA
Metka Arzenšek, 2011, diplomsko delo

Opis: Motivacija in zadovoljstvo zaposlenih sta v zadnjem času ena najpomembnejših nalog s katero se ukvarjajo vodje v podjetjih. Z njima je mogoče vplivati na storilnost in boljše rezultate zaposlenih. Motivirani zaposleni so predani svojemu delu, prizadevajo si doseči zastavljene cilje tako, da svoje lastne cilje povezujejo s skupnimi cilji podjetja. Ustrezna motivacija vpliva na povečano produktivnost in zadovoljstvo zaposlenih, zmanjšajo se izostanki z dela, kar posledično vpliva na zmanjšanje stroškov in izboljšanje poslovanja celotnega podjetja. Naloga vodij je torej jasna, za vzpostavitev učinkovitega motivacijskega procesa morajo ugotoviti, kateri so prevladujoči motivacijski dejavniki v podjetju in jih učinkovito uporabiti za povečanje delovne motivacije. Z raziskavo, ki smo jo izpeljali v okviru prodajne funkcije podjetja Impol smo želeli raziskati in predstaviti ključne motivacijske dejavnike in njihov vpliv na kakovost opravljenega dela. Ugotoviti smo želeli, kako se zaposleni počutijo pri opravljanju svojega dela, kateri motivacijski dejavniki jih najbolj motivirajo, s čim so nezadovoljni oz. kaj je tisto, kar bi želeli spremeniti in izboljšati zato, da bi bili pri svojem delu še bolj motivirani. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da prodajnimi referenti v vseh treh komercialah navajajo podobne razloge za delo, in sicer brezskrbno življenje, zadovoljstvo in veselje do dela in boljša prihodnost svojih otrok. Glede na odgovore lahko trdimo, da na kakovost opravljenega dela vplivajo štirje dejavniki v naslednjem vrstnem redu: obseg dela, delovna klima, plača in osebno razpoloženje. Najvišjo povprečno oceno dajejo zaposleni odnosu do kakovosti in do dela, najnižjo pa možnostim razvoja kariere. Najbolj motivirano so, če je njihovo delo zanimivo in ustvarjalno, kadar lahko delajo s prijetnimi ljudmi in ko imajo občutek, da lahko nekaj dosežejo. Plača kot pomemben motivacijski dejavnik je šele na četrtem mestu, kljub temu pa si želijo izboljšav na področju plač in ostalih ugodnosti. Manj zadovoljni so tudi z možnostjo napredovanja obveščenostjo v podjetju in odnosi s sodelavci.
Ključne besede: Motivi, motivacijski dejavniki, demotivatorji, vrednote, vrednote podjetja, delovne vrednote, notranja motivacija, zunanja motivacija, prodajni referenti, Impol d.o.o., prodaja aluminijskih izdelkov, prodajna politika
Objavljeno: 23.01.2012; Ogledov: 2613; Prenosov: 458
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

8.
KRALJEVINA SRBIJA OD SMRTI ALEKSANDRA OBRENOVIĆA DO ANEKSIJE BOSNE IN HERCEGOVINE NA PODLAGI ČASNIKOV SLOVENSKI NAROD IN SLOVENEC
Sanja Štrok, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava zgodovino Kraljevine Srbije v obdobju od spremembe vladarske dinastije do aneksije Bosne in Hercegovine. Nova dinastija, ki je prišla na oblast po majskem prevratu leta 1903, KaraÄ‘orÄ‘ević, prinese rast na področju znanosti, kulture in demokracije. Nacionalno — politični program kralja Petra je temeljil na potrebi osvoboditve in združitve celega srbskega naroda v Makedoniji, Bosni in Hercegovini, Vojvodini in na Kosovu. Zagovarjal je kulturno jugoslovanstvo s katerim je želel zbližati južnoslovanske narode. Zunanjepolitično se je Srbija iz navezanosti na Avstro — Ogrsko preusmerila na Rusijo in antantne države, na strani katerih je vstopila v 1. svetovno vojno.
Ključne besede: Kraljevina Srbija, majski prevrat, Karađorđevići, zunanja politika, notranja politika, kultura, aneksija Bosne in Hercegovine
Objavljeno: 17.02.2011; Ogledov: 2446; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (6,57 MB)

9.
DEMOKRATIČNE SPREMEMBE V DRŽAVAH VZHODNE IN JUGOVZHODNE EVROPE V LETIH 1988, 1989 IN 1990
Klementina Sečkar, 2009, diplomsko delo

Opis: SEČKAR, K.: Demokratične spremembe v državah vzhodne in jugovzhodne Evrope v letih 1988, 1989 in 1990. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, 2009. V diplomski nalogi predstavljam demokratične spremembe v državah vzhodne in jugovzhodne Evrope, torej Albanije, Bolgarije, Češkoslovaške, Madžarske, Nemške demokratične republike, Poljske in Romunije v letih 1988, 1989 in 1990. Pot do demokracije v teh državah ni bila preprosta. V Albaniji so se gibanja za demokratizacijo začela v okviru političnih sprememb v nekdanjih socialističnih vzhodnoevropskih državah konec 80 let. V Bolgariji je v procesu demokratične preobrazbe komunistična partija sestopila z oblasti. Na Češkoslovaškem so ob 20. obletnici okupacije Češkoslovaške leta 1988 potekale demonstracije, ki so pripeljale do t. i. žametne revolucije, ko je morala partija sestopiti z oblasti. Po ustavi, ki je bila leta 1989 temeljito spremenjena, je nekdanja socialistična ljudska republika Madžarska postala neodvisna demokratična država. Glavne pridobitve nove ustave, ki je urejala prehod v parlamentarno demokracijo, so bile odprava vodilne vloge komunistične partije (v nadaljevanju Madžarske socialistične delavske partije), uvedba večstrankarskega sistema in delitev oblasti. Nemška demokratična republika je julija 1990 ustanovila denarno, gospodarsko in socialno zvezo z Zvezno republiko Nemčijo. Ob privolitvi zaveznikov pa so 3. 10. 1990 podpisali sporazum o ustanovitvi enotne Nemčije. Na Poljskem so v začetku leta 1989 dovolili delovanje različnih političnih klubov. Uvedli so urad predsednika države in dvodomni parlament. V Romuniji so s starim režimom »obračunali« konec leta 1989, ko so v tajnem procesu usmrtili predsednika Ceausesca in njegovo ženo Eleno. Oblast v državi je prevzela Fronta narodne rešitve.
Ključne besede: Ključne besede: politično stanje v državah vzhodne in jugovzhodne Evrope v devetdesetih letih; notranja in zunanja politika držav vzhodne in jugovzhodne Evrope v letih 1988, 1989 in 1990; gospodarstvo držav vzhodne in jugovzhodne Evrope v letih 1988, 1989 in 1990.
Objavljeno: 22.04.2010; Ogledov: 1729; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

10.
MADŽARSKA MED DRUGO SVETOVNO VOJNO V LUČI ČASNIKOV SLOVENEC IN JUTRO
Mitja Milošič, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je prikazana madžarska država, ki je med drugo svetovno vojno bila pod velikim vplivom nacistične Nemčije. V tistem času bi lahko Madžarsko označili kot satelitsko državo, ki pa je hotela ohraniti svojo samostojnost in neodvisnost, vendar neuspešno. Nesrečen splet okoliščin in premajhna odločnost madžarskega političnega vrha je omogočila, da je Nemčija uresničila svoje cilje na Madžarskem, se pravi popoln nadzor nad državo. Cilj diplomskega dela je dokazati, da je bila Madžarska satelitska država Nemčije, četudi se je madžarski politični vrh temu močno upiral. Nacionalizem, ki je bil tako kot v Nemčiji, kot tudi na Madžarskem, zelo izrazit, je vplival na madžarsko notranjo politiko, gospodarstvo in posledično na življenje madžarskih Židov, ki so bili med drugo svetovno vojno izpostavljeni diskriminaciji in holokavstu. Na vojaškem področju se je madžarska vojska udeležila bojev v aprilski vojni in kasneje še v vojni proti Sovjetski zvezi.
Ključne besede: 2. svetovna vojna, Madžarska, Židje, madžarska vojska, notranja politika, zunanja politika, gospodarstvo.
Objavljeno: 24.02.2010; Ogledov: 4714; Prenosov: 380
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici