| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Dojemanje kakovosti notranjega revidiranja pri proračunskih uporabnikih
Petra Golenač, 2023, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrskega dela smo s pomočjo domače in tuje literature ter virov opisali opredelitev proračunskih uporabnikov, značilnosti notranje revizije v javnem sektorju, hierarhijo pravil državnega notranjega revidiranja in načine zagotavljanja notranjega revidiranja pri proračunskih uporabnikih. Opisali smo naloge in pomen Urada RS za nadzor proračuna, spremljanje stanja notranjega nadzora javnih financ in pomen programa zagotavljanja in izboljševanja kakovosti notranjega revidiranja pri proračunskih uporabnikih. Na koncu teoretičnega dela smo opredelili kakovost notranjega revidiranja in opisali kazalnike kakovosti notranjega revidiranja. Na osnovi proučene literature menimo, da je notranja revizija kakovostna, če je uspešna in učinkovita. Uspešnost in učinkovitost notranje revizije pa lahko merimo s kazalniki delovanja notranje revizije, pri čemer je pomembno, da vodja notranje revizije določi ključne kazalnike delovanja notranje revizije in njihove ciljne vrednosti ter rezultate beleži v Programu zagotavljanja in izboljševanja kakovosti notranje revizije ter z rezultati seznanja poslovodstvo in organ nadzora. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga poslali naročnikom (proračunskim uporabnikom, ki storitve notranjega revidiranja zagotavljajo z zunanjim izvajalcem), in anketnega vprašalnika, ki smo ga poslali zunanjim izvajalcem storitev notranjega revidiranja, raziskali dojemanje kakovosti notranjega revidiranja pri proračunskih uporabnikih. Pri raziskavi smo izhajali iz ključnih težav, ki jih Urad RS za nadzor proračuna navaja v letnem poročilu notranjega nadzora javnih financ, to je, da proračunski uporabniki od zunanjih izvajalcev pogosto ne dobijo kakovostne in ustrezne storitve notranjega revidiranja ter da storitve notranjega revidiranja niso skladne z Usmeritvami za državno notranje revidiranje. Notranja revizija tako lahko predstavlja zakonsko obvezo in porabnika sredstev oziroma je cena notranje revizije lahko najpomembnejši kriterij pri izbiri državnega notranjega revizorja, zunanji izvajalci državnega notranjega revidiranja pa z doseženimi cenami na trgu storitev državnega notranjega revidiranja ne morejo zagotavljati kakovostnega notranjega revidiranja. Ugotavljamo, da so pri izbiri državnega notranjega revizorja pomembna priporočila uporabnikov. Iz rezultatov raziskave izhaja, da za naročnike storitev državnega notranjega revidiranja kakovost notranje revizije ni pogojena s ceno revizijskih storitev. Zunanji izvajalci storitev notranjega revidiranja pa menijo, da z doseženimi cenami na trgu ne morejo zagotavljati kakovostnega državnega notranjega revidiranja. Na osnovi izsledkov magistrskega dela predlagamo zagotovitev ustreznih pravnih podlag, ki bodo vse izvajalce državnega notranjega revidiranja zavezovale k obvezni uporabi enotno delujočega sistema državnega notranjega revidiranja. Strinjamo se s predlogom Urada RS za nadzor proračuna, da se rešitev nahaja v obvezni uporabi enotno delujočega sistema notranjega revidiranja proračunskih uporabnikov (e-Notranja revizija). Z obvezno uporabo aplikacije bo dosežena enotna programska podpora notranjemu revidiranju proračunskih uporabnikov in zagotovljen enotno delujoč sistem notranjega nadzora javnih financ. Uporaba aplikacije e-Notranja revizija bo zagotovila enoten pristop k delu notranje revizije, izboljšala kakovost, celovitost in objektivnost podatkov ter uredila cene storitev notranjega revidiranja.
Ključne besede: notranja revizija, proračunski uporabnik, kakovost, javni sektor
Objavljeno v DKUM: 09.10.2023; Ogledov: 216; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

2.
Senzorična ocena in nekateri elementi notranje kakovosti različnih kultivatorjev paradižnika iz visokotehnološke pridelave
Jasmina Andrejč, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomsko raziskavo so bili vključeni trije tipi paradižnika: v grozdu, češnjevec in mesnati, znotraj vsakega tipa sta bila dva različna kultivarja (G1, G2, Č1, Č2, M1 in M2). Paradižniki so bili leta 2018 integrirano pridelani v visokotehnološki pridelavi v demonstracijskem rastlinjaku v podjetju Paradajz d. o. o. Vrednotili smo maso, višino, obseg, barvo in trdoto plodov ter vsebnost sladkorjev, askorbinske kisline, nitratov in nitritov. Ocenjevalci so lastnosti paradižnika – videz (barva, oblika); konsistenca (čvrstost, sočnost); okus (kislost, sladkost) in skupni vtis (celovita jedilna kakovost in sprejemljivost paradižnika) ocenjevali s hedonskim testom z označevanjem številke od 1 do 5. Tip in kultivar sta statistično značilno vplivala na vse parametre merjene na plodovih. Po pričakovanjih je češnjev tip vseboval največ sladkorja in askorbinske kisline. Pri ocenah senzorike sta bila boljše ocenjena češnjev in tip paradižnika v grozdu.
Ključne besede: visokotehnološka pridelava, senzorična ocena, notranja kakovost, integrirana pridelava
Objavljeno v DKUM: 15.07.2019; Ogledov: 1065; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

3.
Vpliv agrohomeopatskega pripravka in uporabe različnih gnojil na pridelek in morfološke lastnosti solate
Jure Kajzersperger, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Zadnja leta se pri nas vedno bolj omenjajo homeopatski pripravki in njihove prednosti za uporabo le-teh v kmetijstvu. Kljub velikim prednostim v primerjavi s kemičnimi sredstvi za varstvo rastlin, predvsem neškodljivost za človeka in okolje, je njihova uporaba v kmetijstvu še vedno zelo majhna. Uporaba teh pripravkov se pojavlja tudi kot možnost alternative v ekološki pridelavi, kjer je uporaba sredstev za varstvo rastlin, v primerjavi s konvencionalno pridelavo, močno omejena. V letu 2016 smo opravili poskus, kjer smo preverjali vpliv uporabe homeopatskega sredstva (H) in različnih gnojil na pridelek (skupni, tržni), morfološke lastnosti (obseg, višina, premer glave), ter notranjo kakovost solate (nitrati, nitriti, C-vitamin, sladkorji). Poskus je bil zasnovan kot split-plot sistem s štirimi ponovitvami. Uporaba različnih gnojil ni imela na pridelek ali morfološke lastnosti solate statistično značilnega vpliva, medtem ko je uporaba H imela na obseg solate statistično značilen vpliv (za 3,6 cm večji kot v kontroli). Pri notranji kakovosti solate ni bilo pri vsebnosti nitratov, nitritov ali C-vitaminu nobenih statistično značilnih razlik. Te so se pojavile pri vsebnosti sladkorjev, kjer so bile vsebnosti v solati tretirani s H (1,88 %) v primerjavi s kontrolo (2,14 %) nižje. Potrebne so nadaljnje raziskave o vplivu agrohomeopatskih pripravkov na solato in druge rastline v različnih razmerah.
Ključne besede: solata, agrohomeopatija, pridelek, morfološke lastnosti, notranja kakovost
Objavljeno v DKUM: 19.09.2017; Ogledov: 1407; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

4.
NOTRANJA KAKOVOST SOLATE V ODVISNOSTI OD KMETIJSKIH PRIDELOVALNIH SISTEMOV
Gregor Kukovič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Potrošniki dandanes dajejo vse večji poudarek na poreklo in način pridelave zelenjave. Zelenjava lokalnega porekla, pridelana na ekološki (EKO) ali biodinamični (BD) način, naj bi imela prednosti pred zelenjavo tujega porekla in pridelano na integrirani (IP) ali konvencionalni (KONV) način. V poljskem poskusu v letu 2015 je bil preverjen vpliv prej omenjenih različnih pridelovalnih sistemov in kontrolnega obravnavanja (KONT) na vsebnost določenih notranjih parametrov (nitratov, nitritov, vitamina C, sladkorjev in suhe snovi) pri dveh sortah solate ('Comice' in 'Leda') z analizami v laboratoriju in s hitrimi testi. Pri različnih pogojih skladiščenja so bile z dekompozicijskim testom preverjene razlike v skladiščni sposobnosti solate iz različnih pridelovalnih sistemov. Solata ekološkega in biodinamičnega izvora vsebuje večjo količino sladkorjev in vitamina C ter nižjo vsebnost nitratov in nitritov. Hitri testi so v primerjavi z laboratorijskimi analizami uporabna metoda za določanje vsebnosti nitratov in askorbinske kisline (vitamina C). Zaznan je bil trend višjih vsebnosti posameznih parametrov v sorti 'Comice'. Povprečne vsebnosti nitratov pri meritvah s hitrimi testi so znašale 229,92 mg/l, nitritov 2,45 mg/l, askorbinske kisline 85,16 mg/l in skupnih sladkorjev 2,31 oBrix. Vzorci sveže solate so imeli najvišjo vsebnost suhe snovi pri integrirani pridelavi (6,39 %), vzorci, hranjeni na sobni temperaturi, iz konvencionalne pridelave (3,52 %), pri vzorcih iz hladilnice pa iz integrirane (6,07 %). Izguba mase solate med skladiščenjem je bila najnižja pri vzorcih iz BD pridelovalnega sistema. Solato je na podlagi rezultatov na sobni temperaturi smiselno skladiščiti do največ enega tedna. Vsebnost vitamina C se je na sobni temperaturi povišala, v hladilnici pa zmanjšala. Uspeli smo potrditi, da vzorci EKO in BD izvora vsebujejo nižjo vsebnost nitratov in nitritov, medtem ko za ostale notranje parametre kot tudi za tržno kakovost nismo popolnoma potrdili prednosti teh dveh pridelovalnih sistemov.
Ključne besede: notranja kakovost, pridelovalni sistemi, solata, dekompozicijski testi
Objavljeno v DKUM: 27.10.2016; Ogledov: 2711; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (3,10 MB)

5.
VPLIV OBLIKE ORGANIZIRANOSTI NOTRANJEREVIZIJSKE DEJAVNOSTI NA ZAGOTAVLJANJE NEODVISNOSTI NOTRANJEGA REVIZORJA V SLOVENSKIH OBČINAH
Špela Kramberger, 2016, magistrsko delo

Opis: Opravljena analiza preteklih domačih in tujih empiričnih raziskav iz različnih držav in časovnih obdobjih je pokazala, da med domačimi in tujimi avtorji (Koletnik, 2007; Ahlawat in Lowe, 2004; Žnidar, 2009; James, 2003; Martin in Lavine, 2000; Sharma in Subramaniam, 2005; Alzeban in Gwilliam, 2010; Gramling in Vadervelde, 2006) s področja neodvisnosti in objektivnosti notranjih revizorjev prevladuje mnenje, da zaposleni notranji revizorji težje zagotavljajo samostojnost, neodvisnost, nepristranskost ter objektivnost kot zunanji izvajalci notranjega revidiranja, saj je zaposlenemu notranjemu revizorju težko zagotavljati resnično neodvisnost (James, 2003). Medtem pa nekateri avtorji (Cameran, Marra in Pettinicchio, 2013; Dickins in O´Reilly, 2009; Selim in Yiannakas, 2000) opozarjajo prav na nasprotno, in sicer, da je neodvisnost in kakovost notranje revizije lahko resno ogrožena tudi z zunanjim izvajanjem notranje revizije. Ugotavljamo, da so raziskave na tem področju omejene na nekaj študij, rezultati pa mešani.
Ključne besede: Notranja revizija, državni notranji revizor, neodvisnost, osebna nepristranskost, objektivnost, samostojnost, vpliv, mednarodni standardi notranjega revidiranja, kodeks strokovnih načel in kodeks poklicno etičnih načel, kakovost, različne oblike organiziranosti notranje revizije, lastna služba, skupna notranjerevizijska služba, zunanji izvajalec, slovenske občine, Skupnost občin Slovenije
Objavljeno v DKUM: 04.08.2016; Ogledov: 1635; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

6.
Izdelava modela notranjih institucionalnih evalvacij na Univerzi v Mariboru
Mihael Pauko, 2011, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskali uvajanje managementa kakovosti v visokem šolstvu, analizirali smo pristope ter modele zunanjih evalvacij v državah Evropske unije in drugih razvitih državah sveta ter podali splošne podatke o evalvacijah v visokem šolstvu. Raziskali smo procese evalvacij v visokem šolstvu in stanje v Sloveniji. S primerjavo z državami članicami Evropske unije in širše, kjer izvajajo zunanje evalvacije neodvisne institucije (agencije), smo potrdili tezo, da v Sloveniji sistem kakovosti v visokem šolstvu še ni primerljiv z evropskimi modeli. Analizirali smo postopke managementa kakovosti v slovenskem visokošolskem prostoru, kjer že dobro desetletje univerze in njihove članice redno opravljajo samoevalvacije, od leta 2006 pa nacionalni evalvacijski organ izvaja tudi zunanje institucionalne evalvacije. Prikazan je izvirni model notranjih institucionalnih evalvacij na Univerzi v Mariboru. Model je potrjen z raziskavo, ki temelji na praktičnih primerih, ki so podkrepljeni z ustrezno teorijo in izkušnjami iz primerov dobre prakse. Opisani so posamezni segmenti (pričetek evalvacijskega postopka, zahtevana dokumentacija visokoškolskega zavoda, obisk evalvacijske komisije, poročilo o notranji evalvaciji …) kot prispevek k izboljšanju in razvoju managementa kakovosti na Univerzi v Mariboru. Prikazana so spoznanja in rezultati na praktičnem primeru pilotnega projekta notranje institucionalne evalvacije. Podana je utemeljetev vpeljave notranjih institucionalnih evalvacij na Univerzi v Mariboru, ki se bo izjemno pozitivno izkazala ob neodvisni zunanji institucionalni evalvaciji posameznega visokošolskega zavoda. V okviru raziskave smo opravili še anketo med ciljno skupino zaposlenih na Univerzi v Mariboru, ki so doslej že sodelovali pri zunanjih evalvacijah. Rezultati bodo pripomogli k izboljšanju nadaljnjega načrtovanja in izvajanja dejavnosti v okviru notranjih institucionalnih evalvacij na Univerzi v Mariboru. V raziskavi smo potrdili zastavljeno delovno predpostavko, da se bodo s pomočjo modela notranjih institucionalnih evalvacij izboljšali procesi managementa kakovosti članic Univerze v Mariboru. Zato izsledki magistrske naloge predstavljajo pomemben prispevek k izboljševanju stanja kakovosti na članicah Univerze v Mariboru, še posebej na posameznih področjih managementa kakovosti ter celovitega sistema managementa kakovosti.
Ključne besede: visoko šolstvo, univerza, članice univerze, kakovost v visokem šolstvu, management kakovosti, samoevalvacija, zunanja evalvacija, notranja evalvacija
Objavljeno v DKUM: 29.08.2011; Ogledov: 2261; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici