| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
RAZMEJEVANJE MED GOSPODARSKIMI PREKRŠKI IN GOSPODARSKIMI KAZNIVIMI DEJANJI
Mojca Kert, 2010, diplomsko delo

Opis: Kazniva dejanja in prekrški so vrsta kaznivih ravnanj, h katerim nekateri teoretiki štejejo tudi disciplinske prestopke. Razmejujejo se predvsem glede na to, kako škodljivo oziroma nevarno je neko ravnanje za določeno dobrino in glede na stopnjo protipravnosti. Temu primerno bi zakonodajalec moral ustrezno določiti neko ravnanje kot kaznivo dejanje ali pa kot prekršek. Kazniva dejanja v splošnem kot v posebnem delu ureja Kazenski zakonik (KZ-1). Splošne določbe prekrškov ureja Zakon o prekrških (ZP-1), posebne določbe pa so razpršene po posameznih področnih zakonih. Ravno obratno pa je pri postopku, ki je za prekrške urejen v ZP-1, kazenski postopek pa je urejen v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP). Gospodarsko kazensko pravo je poseben del kazenskega prava, ki varuje predvsem dobrine iz sfere gospodarstva. V širšem smislu gospodarsko kazensko pravo zajema tudi gospodarske prekrške. Pravila glede gospodarskih kaznivih dejanj in gospodarskih prekrškov ne obstajajo posebej, ampak zanje veljajo splošne določbe za kazniva dejanja in prekrške. Pravne osebe odgovarjajo na podlagi 26. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD) za vsa kazniva dejanja zoper gospodarstvo, oziroma tista, ki so kot taka določena v 24. členu KZ-1. Odgovarjajo pa tudi za druga, v tem členu določena dejanja, ki pa so navadno storjena v imenu, za račun ali v korist pravne osebe (torej pri opravljanju gospodarske dejavnosti). Odgovornost pravnih oseb za prekrške ima temelj v 13. in 14. členu ZP-1, smiselno pa se zanje uporabljajo določbe ZOPOKD. Sankcije zanje so določene za vsak prekršek posebej v isti določbi, kjer je določen prekršek. Konkretna gospodarska kazniva dejanja so urejena v KZ-1 na enem mestu (v 24. poglavju), medtem ko so gospodarski prekrški razpršeni po posameznih zakonih s področja gospodarstva.
Ključne besede: gospodarsko kazensko pravo, gospodarsko kaznivo dejanje, gospodarski prekršek, vrednostni papirji, notranja informacija, preslepitev kupcev, poslovna skrivnost, davčna zatajitev.
Objavljeno: 14.04.2010; Ogledov: 2955; Prenosov: 437
.pdf Celotno besedilo (706,92 KB)

2.
(CIVILNO)PRAVNA ODGOVORNOST PRI POSLOVANJU NA PODLAGI NOTRANJIH INFORMACIJ
Anita Hiršl, 2011, diplomsko delo

Opis: Zloraba notranjih informacij je ena najpogostejših kršitev poslovanja na organiziranem trgu z vrednostnimi papirji v današnjem času. Toda težavnost dokazovanja in odkrivanja poslovanja na podlagi notranjih informacij zamegljuje predstavo o resnični razširjenosti tega pojava. Narava ravnanja je taka, da ga je na trgu, kakršen je borza, zelo težko dokazati. Predmet diplomskega dela je obravnava problematike v zvezi z zlorabo notranjih informacij z vidika civilnega prava, predvsem ugotavljanja in vzpostavitve odškodninske odgovornosti. Uveljavljanje slednje je povezano s številnimi vprašanji, ki jih lahko delimo v dve skupini in sicer na tista, ki zadevajo pravno podlago za uveljavljanje odškodninskega zahtevka pri insiderskih poslih, sklop oškodovancev, probleme glede razporeditve dokaznega bremena pri predpostavkah odškodninske odgovornosti za sklenitev prepovedanega insiderskega posla, in na drugi strani na tista, ki se navezujejo na posamezne predpostavke, zlasti na obseg škode in s tem povezanega vprašanja višine odškodnine. Prav ti problemi so predstavljeni v diplomski nalogi. V ZDA se pomen teh civilnih sankcij poudarja, ker se insiderski posli uvrščajo med zelo težko dokazljiva kazniva dejanja. Dokazno breme v civilnih pravdah je lažje in s tem bi tudi pri nas prišlo do več obsodilnih civilnih sodb, na podlagi katerih bi domnevni insiderji plačali veliko več, kot bi nezakonito pridobili. Efekt tovrstne ureditve bi bil tudi preventivne narave, saj bi potencialne storilce odvračal od poslovanja na podlagi notranjih informacij. Zakonodajalec mora v Republiki Sloveniji urediti in vzpostaviti sistem civilnopravnih sankcij za primere poslovanja na podlagi notranjih informacij po vzoru ZDA in povečati pooblastila ATVP ter na ta način zapolniti precejšnje pravne praznine ter tako zaokrožiti pravni sistem na tem področju. To bi močno vplivalo na povečanje števila pregonov domnevnih insiderjev.
Ključne besede: insider, zloraba notranjih informacij, javna objava, notranja informacija, vrednostni papir, trg finančnih instrumentov, civilna odgovornost, škoda
Objavljeno: 18.07.2011; Ogledov: 1763; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (631,81 KB)

3.
Odškodninska odgovornost za napačne informacije na trgu kapitala
Robert Vasa, 2016, diplomsko delo

Opis: V nalogi predstavljam in analiziram določila §§ 37b,37c WpHG, s katerimi je nemški zakonodajalec uvedel specialno odškodninsko odgovornost za objavo neresnične notranje informacije oz. opustitev takojšnje objave notranje informacije. Odgovornost je v obeh primerih omejena samo na ad hoc objave. Odgovarja izključno izdajatelj finančnih instrumentov in sicer za naklep ali hudo malomarnost. Glede dokazovanja krivde je predvideno obrnjeno dokazno breme. Norme služijo zaščiti investitorjev, ki so zaupali v pravilno oblikovanje cen na trgu. Potencialni oškodovanci so vsi investitorji, ki so zaradi napačne oz. opuščene objave finančne instrumente kupili po previsoki ceni oz. jih prodali po prenizki ceni. Obvezno se zahteva transakcija, neaktivnih investitorjev norma ne ščiti. Povrniti jim je potrebno pozitivni pogodbeni interes, v obliki diferenčne škode. V Sloveniji je na tem področju pravna praznina. Urejena je specialna odgovornost za nepravilne ali nepopolne informacije v borznem prospektu. Ad hoc objava neresnične oziroma netočne informacije v slovenskem pravu ni neposredno sankcionirana, temveč samo posredno kot oblika tržne manipulacije. Sankcionira ATVP, ki lahko izreče globo. Zakonodaja ne predvideva posebnih pravil glede odškodninskih zahtevkov posameznih investitorjev z vidika kršitev ad hoc objav , ti so možni samo v povezavi s splošnimi pravili OZ.
Ključne besede: izdajatelj finančnih instrumentov, odškodninska odgovornost, ad hoc objava, notranja informacija, diferenčna škoda
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 479; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici