| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Telesna aktivnost in depresija pri študentih: vloga intenzitete in motivacije za telesno aktivnost
Martina Peršak, 2019, magistrsko delo

Opis: Povezanost telesne aktivnosti in duševnega zdravja je predmet številnih raziskav zaradi mnogih pozitivnih posledic, ki jih prinaša aktivno izvajanje telesne aktivnosti. Eno izmed najpomembnejših je preprečevanje nekaterih duševnih motenj med katere spada tudi depresija. Namen magistrskega dela je bil raziskati pojavnost depresije glede na telesno aktivnost in vrsto motivacije med študenti. Zanimalo nas je kakšna je intenzivnost telesne aktivnosti med študenti, in kako je povezana z depresijo in motivacijo telesne aktivnosti. Raziskovali smo ali pri ukvarjanju s telesno aktivnostjo obstajajo razlike med spoloma. V raziskavi je sodelovalo 257 študentov Univerze v Mariboru in Univerze v Ljubljani. Pri zbiranju podatkov smo uporabili Saltin-Grimby lestvico telesne aktivnosti (Saltin-Grimby Physical Activity Level Scale – SGPALS), Vprašalnik motivacije za telesno aktivnost – SRQ-E (Exercise Self-Regulation Questionnaire – SRQ-E) in Vprašalnik depresije, anksioznosti in stresa (Depression Anxiety Stress Scales –DASS-21). Ugotovili smo, da so študenti pogosteje intenzivno telesno aktivni v primerjavi s študentkami, prav tako so študenti pri telesnih aktivnostih bolj notranje kot tudi bolj zunanje motivirani v primerjavi s študentkami. Ugotovili smo, da se posamezniki, ki so za ukvarjanje s telesno aktivnostjo notranje motivirani, bolj intenzivno posvečajo telesni aktivnosti, kot pa zunanje motivirani posamezniki. Multipla regresija je pokazala, da manjša intenzivnost telesne aktivnosti ni ključen napovednik depresije. Notranja motivacija za ukvarjanje s telesno aktivnostjo se kaže kot najpomembnejši znanilec depresije, medtem ko analiza ni pokazala pomembnejših razlik med zunanjo motivacijo in depresijo med ženskim in moškim spolom študentov.
Ključne besede: telesna aktivnost, intenzivnost telesne aktivnosti, notranja motivacija za telesno aktivnost, zunanja motivacija za telesno aktivnost, študenti
Objavljeno: 19.03.2019; Ogledov: 692; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (916,08 KB)

2.
Motivacija in zavzetost igralcev odbojkarskega kluba ACH Volley
Uroš Pavlović, 2018, diplomsko delo

Opis: Motivacija je pojem, ki smo ga že vsi slišali že neštetokrat in ga takoj znamo z nečim povezati ali dobimo neko asociacijo, povezano z njim. Vemo, da za doseganje nekih ciljev in rezultatov potrebujemo motivacijo. Vsak izmed nas se včasih spopada s pomanjkanjem le – te. Ljudje smo si različni in tudi nivo motivacije je pri vsakem posamezniku drugačen. Veliko lažje bi nam bilo, če bi vedeli iz kje izvira motivacija, kakšne vrste motivacije obstajajo in kako postaneš motiviran. Tudi beseda zavzetost nam je vsem dobro znana, ne vemo pa, kako lahko primanjkljaj le – te škoduje določeni organizaciji, podjetju ali v našem primeru, športnemu klubu. Brez motivacije in zavzetosti se ne bi doseglo v življenju prav nič, to nam je kot športnikom zelo dobro znano. Vse to smo podrobno opisali, razložili in analizirali v našem diplomskem projektu.
Ključne besede: motivacija, zunanja motivacija, notranja motivacija, zavzetost, ACH Volley
Objavljeno: 24.10.2018; Ogledov: 305; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

3.
Motivacija slovenskih dijakov za pouk biologije
Vida Lang, 2017, magistrsko delo

Opis: Kakšna je motivacija slovenskih dijakov za pouk biologije, kakšna mnenja in občutke imajo dijaki o pouku biologija, kaj menijo o pomembnosti znanja biologije in kam uvrščajo predmet biologija po priljubljenosti in zahtevnosti? V magistrskem delu smo iskali odgovore na zgoraj navedena vprašanja. Zanimalo nas je tudi, ali obstajajo statistično pomembne razlike v motivaciji in odnosu do predmeta med fanti in dekleti, med dijaki različnih letnikov in med dijaki iz različnih slovenskih regij. Na osnovi 625 rešenih spletnih vprašalnikov, ki smo jih pridobili od dijakov različnih srednjih šol iz različnih slovenskih regij, lahko izpeljemo ugotovitve. Z uporabo neparametričnih testov smo ugotovili, da pri motivaciji za pouk biologije obstajajo statistične razlike med spoloma, med dijaki različnih srednjih šol in med dijaki iz različnih regij. Pomembnejše statistične razlike smo ugotovili med dijaki 1. in 4. letnika. Dijake 1. letnika pogosteje bolj skrbi ocenjevanje znanja. Dijakom 4. letnika je snov, ki so se je naučili, pogosteje pomembnejša kakor pridobljena ocena. Pogosteje tudi menijo, da je znanje biologije pomembno za njihovo življenje in da jim bo to znanje pomagalo pri karieri. Faktorske analize so pokazale, da so slovenski dijaki svojo motivacijo za učenje predmeta biologija zasnovali v smislu petih faktorjev: notranja motivacija in osebni pomen, strah do ocenjevanje, samoučinkovitost pri ocenjevanju, karierna motivacija in odgovornost. Rezultati kažejo, da so dijaki biologijo uvrstili med najbolj priljubljeni, hkrati pa med zahtevnejši predmet.
Ključne besede: motivacija za učenje, pouk biologije, slovenski srednješolci, notranja motivacija, zunanja motivacija, osebni pomen, samoučinkovitost, strah, priljubljenost predmetov, zahtevnost predmetov.
Objavljeno: 19.10.2017; Ogledov: 1017; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

4.
Povezanost športne aktivnosti in ruminacije z izgorelostjo, depresijo, pozitivnim afektom ter konfliktom med delom in družino
Staša Čurman, 2017, magistrsko delo

Opis: Redna telesna aktivnost predstavlja pomembni del zdravega življenjskega sloga, kar so potrdile številne študije. Te redno telesno aktivnost povezujejo s širokim spektrom pozitivnih učinkov tako na telesno kot tudi na mentalno zdravje. Namen raziskave je bil bolj natančno razumeti, kakšna je povezava med športno aktivnostjo in ruminacijo ter kvaliteto posameznikovega delovnega in zasebnega življenja. Cilj je bil bolj natančno raziskati povezanost športne aktivnosti in ruminacije z izgorelostjo, depresijo, pozitivnim afektom ter konfliktom med delom in družino. Domnevali smo, da pri tem pomembno vlogo igra miselni odklop kot moderator in motivacija kot mediator. Vzorec je sestavljalo 223 posameznikov. Vsi udeleženci raziskave so bili telesno aktivni posamezniki, ki so zaposleni in v partnerskem odnosu. Uporabljeni so bili vprašalnik delovnih zahtev, vprašalnik počitka po delu, Oldenburški vprašalnik izgorelosti (OLBI), vprašalnik konflikta med delom in družino, kratka lestvica pozitivnega in negativnega afekta (PANAS), vprašalnik z delom povezane ruminacije, vprašalnik motivacije (SRQ-E) in vprašalnik o bolnikovem zdravju PHQ-9. Za analizo odnosa med športno aktivnostjo in ruminacijo s predpostavljenimi odvisnimi spremenljivkami in interakcijo z motivacijo kot mediatorjem smo uporabili hierarhično multiplo ali večkratno regresijo, pri čemer smo za vse nadaljnje analize uporabili metodo vključitve (angl. Enter). Za analiziranje moderatorskega in mediatorskega odnosa med prediktorji in kriterijem smo uporabili priključek Process Macro. Rezultati so pokazali, da delovne zahteve napovedujejo konflikt v smeri delo družina, ne pa tudi obratno. Ruminacija je statistično pomembno napovedovala pozitivni afekt, in sicer za dimenzijo osredotočenosti na problem in odklopa. Izkazalo se je tudi, da ruminacija napoveduje depresivna stanja. Rezultati so pokazali tudi, da količina telesne aktivnosti zgolj delno negativno napoveduje depresivno simptomatiko.
Ključne besede: šport, športna aktivnost, telesna aktivnost, ruminacija, izgorelost, depresija, pozitivni afekt, negativni afekt, PANAS, konflikt med delom in družino, miselni odklop, motivacija, zunanja regulacija, notranja motivacija
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 1024; Prenosov: 321
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

5.
Tematski sklop "Umetnik pri delu"
Sara Ferčič, 2016, diplomsko delo

Opis: Za uspešno opravljene likovne naloge mora biti učenec dobro (notranje) motiviran. Zelo motivirani učenci so aktivnejši in se učijo prostovoljno. Namen študije primera je raziskati, kako vključevanje umetnika v likovnopedagoško prakso vpliva na motiviranje učencev in likovno izražanje. V diplomskem delu smo raziskovali, kako se je pri izvedbi Tematskega sklopa »Umetnik pri delu« spremenil odnos učencev 9. razreda do likovne umetnosti, dela umetnika in do lastnega likovnega izražanja. Takšna oblika izobraževanja je pokazala drugačne rezultate od tistih, ki jih dajo redni programi likovne umetnosti, kar se je izražalo v večjem zanimanju tako za likovno umetnost na splošno kot ustvarjanje učencev v šoli in doma.
Ključne besede: zunanja motivacija, notranja motivacija, umetnik, likovna umetnost, likovni pouk, študija primera, slikanje, fotografiranje
Objavljeno: 12.08.2016; Ogledov: 826; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)

6.
MOTIVIRANOST SLOVENSKIH IN ŠPANSKIH UČENCEV ZA UČENJE TUJEGA JEZIKA NA RAZREDNI STOPNJI OŠ
Teja Jurak, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi primerjamo motivacijo učencev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja (VIO) osnovne šole (OŠ) v Sloveniji in Španiji za učenje tujega jezika (angleščine) ter motivacijo mlajših učencev v primerjavi s starejšimi v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Osredotočamo se na učenje tujega jezika v otroštvu, pri tem pa najprej opredelimo pojem motivacija, motivacija pri učenju, torej učna motivacija in njene vrste, kot sta notranja in zunanja motivacija ter specifično pri učenju tujega jezika na razredni stopnji OŠ. Temu sledi primerjava poučevanja in učenja tujega jezika (angleščine) na razredni stopnji v drugem VIO osnovne šole v Sloveniji in Španiji. Namen empiričnega dela diplomske naloge je proučiti motivacijo učencev 2. VIO OŠ za učenje tujega jezika (angleščine) v Sloveniji, v primerjavi z učenci v Španiji. Podrobneje nas zanimata notranja motivacija (radovednost, interes, cilji in aspiracije) in zunanja motivacija (okolje − družina, učitelj; mediji − televizija, računalnik, glasba) učencev 2. VIO OŠ za učenje tujega jezika (angleščine) v Sloveniji v primerjavi z učenci 2. VIO OŠ v Španiji. Zanima nas tudi notranja motivacija mlajših učencev 2. VIO OŠ v primerjavi s starejšimi učenci 2. VIO OŠ. Primerjava je bila narejena na podlagi anketiranja učencev 2. VIO OŠ v Sloveniji in Španiji. Rezultati kažejo, da obstajajo statistične razlike, da so slovenski učenci 2. VIO OŠ bolj zunanje motivirani za učenje angleškega jezika kot španski učenci 2. VIO OŠ, predvsem zaradi vpliva okolja − družine, učitelja ter medijev − televizije, računalnika in glasbe. Pri tem ugotavljamo tudi, da obstajajo statistične razlike glede notranje motivacije za učenje angleškega jezika (slovenski učenci so bolj notranje motivirani za učenje angleškega jezika) predvsem, kadar govorimo o motivacijskih spodbudah, ki izvirajo iz učenca samega (npr. želi razumeti ali govoriti tuj jezik, zanima ga, kakšna je zgodba filma, prevod knjige/filma, prevod besedila neke popularne skladbe ...). Kadar pa govorimo, da na notranjo motivacijo vplivajo fizični pogoji (prijeten/neprijeten razred), metode poučevanja in aktivnosti, učitelj, uspeh/neuspeh pri učenju, pa ugotavljamo, da so za učenje angleškega jezika notranje bolj motivirani španski kot slovenski učenci 2. VIO OŠ, saj se je izpostavilo, da španski učenci zelo radi prihajajo k pouku angleščine v šoli, predvsem zaradi učiteljice in dejavnosti, ki jih izvajajo pri pouku tujega jezika. Ugotovili smo tudi, da so mlajši učenci 2. VIO OŠ (4. in 5. razredi) notranje bolj motivirani za učenje angleškega jezika kot starejši učenci 2. VIO OŠ (6. razredi).
Ključne besede: tuji jezik, drugo vzgojno- izobraževalno obdobje OŠ, notranja in zunanja motivacija.  
Objavljeno: 09.12.2014; Ogledov: 1639; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

7.
MOTIVACIJA PRODAJNEGA OSEBJA V PODJETJU IMPOL D.O.O. KOT ORODJE ZA DVIG KAKOVOSTI DELA
Metka Arzenšek, 2011, diplomsko delo

Opis: Motivacija in zadovoljstvo zaposlenih sta v zadnjem času ena najpomembnejših nalog s katero se ukvarjajo vodje v podjetjih. Z njima je mogoče vplivati na storilnost in boljše rezultate zaposlenih. Motivirani zaposleni so predani svojemu delu, prizadevajo si doseči zastavljene cilje tako, da svoje lastne cilje povezujejo s skupnimi cilji podjetja. Ustrezna motivacija vpliva na povečano produktivnost in zadovoljstvo zaposlenih, zmanjšajo se izostanki z dela, kar posledično vpliva na zmanjšanje stroškov in izboljšanje poslovanja celotnega podjetja. Naloga vodij je torej jasna, za vzpostavitev učinkovitega motivacijskega procesa morajo ugotoviti, kateri so prevladujoči motivacijski dejavniki v podjetju in jih učinkovito uporabiti za povečanje delovne motivacije. Z raziskavo, ki smo jo izpeljali v okviru prodajne funkcije podjetja Impol smo želeli raziskati in predstaviti ključne motivacijske dejavnike in njihov vpliv na kakovost opravljenega dela. Ugotoviti smo želeli, kako se zaposleni počutijo pri opravljanju svojega dela, kateri motivacijski dejavniki jih najbolj motivirajo, s čim so nezadovoljni oz. kaj je tisto, kar bi želeli spremeniti in izboljšati zato, da bi bili pri svojem delu še bolj motivirani. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da prodajnimi referenti v vseh treh komercialah navajajo podobne razloge za delo, in sicer brezskrbno življenje, zadovoljstvo in veselje do dela in boljša prihodnost svojih otrok. Glede na odgovore lahko trdimo, da na kakovost opravljenega dela vplivajo štirje dejavniki v naslednjem vrstnem redu: obseg dela, delovna klima, plača in osebno razpoloženje. Najvišjo povprečno oceno dajejo zaposleni odnosu do kakovosti in do dela, najnižjo pa možnostim razvoja kariere. Najbolj motivirano so, če je njihovo delo zanimivo in ustvarjalno, kadar lahko delajo s prijetnimi ljudmi in ko imajo občutek, da lahko nekaj dosežejo. Plača kot pomemben motivacijski dejavnik je šele na četrtem mestu, kljub temu pa si želijo izboljšav na področju plač in ostalih ugodnosti. Manj zadovoljni so tudi z možnostjo napredovanja obveščenostjo v podjetju in odnosi s sodelavci.
Ključne besede: Motivi, motivacijski dejavniki, demotivatorji, vrednote, vrednote podjetja, delovne vrednote, notranja motivacija, zunanja motivacija, prodajni referenti, Impol d.o.o., prodaja aluminijskih izdelkov, prodajna politika
Objavljeno: 23.01.2012; Ogledov: 2613; Prenosov: 458
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

8.
UČNA MOTIVACIJA PRI POUKU NEMŠČINE KOT TUJEGA JEZIKA NA PRIMERU UČENCEV III. TRIADE
Suzana Hojnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Učna motivacija pri pouku nemščine kot tujega jezika na primeru učencev III. triade je v ospredju učna motivacija pri predmetu nemščina. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V teoretičnem delu je podrobneje predstavljena motivacija. Razlikujemo več vrst motivacije, vendar je najpogostejše razlikovanje med intrinzično in ekstrinzično oziroma med notranjo in zunanjo motivacijo. Zunanja motivacija je najboljša predispozicija za učenje, saj ta motivacija izhaja iz učenca samega in ne potrebuje za učenje nobenih drugih zunanjih vzpodbud. Notranje motivirani učenci so pogosto še dodatno vzpodbujeni z motivom radovednosti. Del naloge se je ukvarjal tudi z dejavniki, ki vzpodbujajo oziroma zavirajo motivacijo. Dejavnikov, ki vplivajo na motivacijo, je zelo veliko (tako npr. okolje, odnosi v šoli, interesi, mediji, starši …). Del teh dejavnikov vpliva pozitivno na motivacijo in jo vzpodbuja, drugi del pa s svojim vplivanjem zavira motivacijo. Empirični del naloge je bil izveden s pomočjo ankete. Anketiranci so bili učenci 7. razreda OŠ, ki se učijo nemščino kot 2. tuji jezik. Analiza ankete je pokazala, da so učenci za učenje tujih jezikov zelo motivirani, pomemben dejavnik pri tem pa je ta, da ni vseeno, za kateri jezik gre. Večina učencev se uči nemščino, ker se jo morajo učiti, bi se pa raje npr. učili španščino kot nemščino. Tukaj se pokaže velik vpliv medijev na učence. Najmanjšo motivacijo so pokazali učenci za učenje francoščine. Pokazalo se je tudi, da se večina učencev (več kot 50 %) uči pod vplivom notranje motivacije, je pa še vedno veliko učencev, nad katerimi morajo bedeti starši, ker se drugače ne bi učili. Pomemben dejavnik za učence, da se nek tuji jezik sploh učijo, je zanimivost jezika. Če jim nek jezik ni privlačen, ni zanimiv, ni motivacije za učenje. V diplomskem delu se potrdi teza, da je motivacija ključnega pomena za učenje.
Ključne besede: motivacija, učna motivacija, notranja motivacija, zunanja motivacija, učenje tujih jezikov
Objavljeno: 04.04.2011; Ogledov: 4157; Prenosov: 457
.pdf Celotno besedilo (8,36 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici