Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Vpisi v zemljiško knjigo s poudarkom na vpisu lastninske pravice, kadar ni listine, sposobne za vpis
Ermina Kamenčić, 2009, diplomsko delo

Opis: Samo ažurna in popolna zemljiška knjiga je edino jamstvo za varnost pravnega prometa na področju nepremičnin. Zemljiška knjiga je javna knjiga, ki je namenjena vpisu in objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Vpise v zemljiško knjigo delimo na glavne in pomožne vpise. Z glavnimi vpisi se v zemljiško knjigo vpisujejo pravice in pravna dejstva, s pomožnimi pa drugi podatki, za katere zakon določa vpis v zemljiško knjigo. Za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah na podlagi pravnega posla je poleg veljavnega pravnega posla potrebna še vknjižba v zemljiško knjigo. Če stranke želijo vpisati lastninsko pravico na podlagi sklenjene pogodbe, morajo skladno z določbami ZZK-1 zemljiškoknjižnemu predlogu priložiti zasebne listine v izvirniku. Listina, ki je podlaga za vknjižbo, mora izpolnjevati z zakonom določene pogoje. Zasebna listina mora vsebovati zemljiškoknjižno dovolilo, overjen podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu in potrdilo o plačilu davka. Šele take pogodbe imajo status tabularne listine. Če pa listina zgoraj navedenih zahtev ne izpolnjuje, potem vknjižba v zemljiško knjigo ni mogoča. Kadar stranka ne razpolaga z listino, ki bi bila sposobna za vpis v zemljiško knjigo, ima na voljo več načinov, ki jih lahko uporabi, da pride do listine, sposobne za vpis: vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, sestavo posadne listine, tožbo na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.
Ključne besede: zemljiška knjiga, vpisi v zemljiško knjigo, vknjižba lastninske pravice na nepremičninah, izvirnik zasebne listine, notarska overitev, tabularna listina, vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, posadna listina, tožba na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 3822; Prenosov: 989
Celotno besedilo (392,48 KB)

PRAVNI UČINKI ZEMLJIŠKOKNJIŽNEGA DOVOLILA
Tine Janžek, 2016, diplomsko delo

Opis: Za vpis pravice v zemljiško knjigo sta potrebna zevezovalni in razpolagalni posel. Razpolagalni pravni posel predstavlja zemljiškoknjižno dovolilo (intabulacijska klavzula), ki je izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo. Podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti overjen. Zemljiškoknjižno dovolilo mora vsebovati podatke o imetnikih in pridobiteljih pravic, ter podatke o nepremičnini, na katero se vpis nanaša. Zemljiškoknjižnega dovolila ni dopustno pogojevati z roki in pogoji. Vendar tudi pri tej kogentni ureditvi obstajajo izjeme, v obliki pogodbe o dosmrtnem preživljanju in darila za primer smrti. Podlaga za vknjižbo pa niso le listine, ki vsebujejo zemljiškoknjižno dovolilo, pač pa enake učinke kot listinam z zemljiškoknjižnim dovolilom zakon pripisuje tudi vrsti drugih listin. Razpolagalni posel ni strogo osebne narave, zato je možno dati pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Pooblastilo mora biti v pisni obliki in podpis pooblastitelja mora biti notarsko overjen. Postopek overitve podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu vsebuje različne mehanizme, ki varujejo interese strank in zagotavljajo pravno varnost, ter hkrati varujejo javni interes. Zemljiškoknjižno dovolilo je dvostranski posel, kar pomeni, da je za njegov nastanek potrebno soglasje volj obeh strank, je tudi kavzalni posel, kar pomeni da je njegova veljavnost odvisna od veljavnosti/neveljavnosti zavezovalnega posla, ki je podlaga za njegovo izstavitev. Z izročitvijo listine z vsebino zemljiškoknjižnega dovolila in overjenim podpisom odsvojitelja pridobitelju, je razpolagalni posel sklenjen. V tem trenutku preidejo upravičenja iz pravice, ki se prenaša z zemljiškoknjižnim dovolilom v premoženjskopravno sfero pridobitelja, vendar učinkujejo le relativno zoper odsvojitelja. Pridobitev pravice začne v polnem obsegu učinkovati šele z vpisom v zemljiško knjigo.
Ključne besede: Zemljiškoknjižno dovolilo, pravni učinki, notarska overitev, pričakovana pravica
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 1490; Prenosov: 155
Celotno besedilo (598,59 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.

Na vrh