SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
POVEZAVA MED DAVČNIM SVETOVANJEM IN DRUGIMI OBLIKAMI SVETOVANJA
Maja Mohorič, 2010, diplomsko delo

Opis: Davčno svetovanje je v današnjih časih vedno bolj pomembna smernica, saj lahko podjetja s pravilno odločitvijo, dobro gospodarijo s sredstvi podjetja. Do pravilne odločitve pa pomaga dober davčni svetovalec. Dober davčni svetovalec je izobražen in se izobražuje na Inštitutu za revizijo, kjer si pridobi naziv Preizkušen davčnik; na Zbornici davčnih svetovalec pa si pridobi naziv davčni svetovalec. Morala in etika davčnega svetovalca sta najpomebnejši v tej karatkeristiki tipa, hkrati pa je pomembno še izobraževanje in nenehno dopolnjevanje znanja… Ker pa davčni svetovalec ne deluje sam, smo opisali še vse ostale oblike svetovanj, s katerimi sodeluje davčni veščak, in sicer odvetniki, revizorji, notarji, sodni izvedenci ter poslovni svetovalci se najbolj povezujejo.
Ključne besede: • davčni svetovalec; • revizor; • davčni revizor; • odvetnik; • sodni izvedenec; • notar
Objavljeno: 20.09.2010; Ogledov: 1206; Prenosov: 61
.pdf Polno besedilo (784,75 KB)

2.
POLOŽAJ NOTARJA V EU, NOVEJŠI TRENDI
Melita Domjan, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so obravnavani novejši trendi notariata v EU. Notariat ureja vsaka država članica za svoje državno območje. Zavoljo specifičnega položaja, ki ga ima notar v posamezni državi, pa se srečamo z nemalo vprašanji ko na notariat pogledamo z zornega kota EU.
Ključne besede: notar in izjema javne oblasti, notarske listine v EU, povezovanje in sodelovanje notarjev v EU, novejši trendi notariata v Sloveniji
Objavljeno: 13.10.2011; Ogledov: 1564; Prenosov: 163
.pdf Polno besedilo (864,99 KB)

3.
ZAVAROVANJE PRED ODGOVORNOSTJO ODVETNIKA IN NOTARJA
Mitja Melanšek, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga opredeljuje vidike zavarovanja pred poklicno odgovornostjo odvetnika in notarja ter povzema ureditev (poklicnega) zavarovanja odgovornosti iz splošnega vidika ter v nadaljevanju konkretneje v zvezi z opravljanjem dejavnosti odvetnika in notarja. Nanizane so najpogostejše napake odvetnikov pri njihovem delu z izbranimi primeri iz zavarovalne prakse ter dodani statistični podatki. Primerjalnopravno so povzete tudi tuje ureditve nekaterih držav v zvezi z zanimivejšimi rešitvami zavarovanja poklicne odgovornosti za oba poklica.
Ključne besede: zavarovanje poklicne odgovornosti; odvetnik; notar; zavarovalna pogodba; splošni in posebni zavarovalni pogoji; odškodnina, direktna tožba
Objavljeno: 20.06.2012; Ogledov: 1737; Prenosov: 513
.pdf Polno besedilo (741,02 KB)

4.
ZAVAROVANJE TERJATEV BANK S POJAVNIMI OBLIKAMI ZASTAVNE PRAVICE
Maša Šabić, 2013, diplomsko delo

Opis: Zavarovanje terjatev bank s pojavnimi oblikami zastavne pravice je téma, ki omogoča pot uspešnega poslovanja. Poslovanje med gospodarstveniki je dandanašnji zelo težavno, tudi zaradi zlorab zaupanja v pravnem prometu, ki je del vzrokov gospodarske krize. Ohranitev pravne varnosti in pomoč gospodarskim družbam, da prebrodijo neučinkovito ekonomijo, se pojavlja z zavarovanjem terjatev, ki bodo morda lahko pomagale gospodarskim subjektom iz krize. Zavarovanje kot institut utrditve obveznosti je pomebno, saj posamezniku omogoča, da lahko ponudi upnikom – bankam, da se v primeru neizpolnitve obveznosti poplačajo iz zavarovanja. Na podlagi zavarovalnega varstva banke posodijo denar gospodarskim subjektom, ti pa se s sklenitvijo pogodbe zavežejo za vrnitev kreditnega zneska in garantirajo vrnitev posojila skupaj s stroški v primeru neplačila z zavarovalnimi sredstvi. Gospodarski subjekti imajo ponavadi na voljo premičnine in nepremičnine, s katerimi kvalitetno zavarujejo denarno terjatev, ki omogoča hitro poplačilo.Zahteva se, da kvalitetno zavarovanje denarne terjatve ustvari oseba, ki posle opravlja verodostojno in v skladu z zakonom. Aktivno vlogo pri ustanovitvi zavarovanja z zastavno pravico na podlagi sporazuma strank v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa opravlja notar. Od njega se terja suverena in nepristranska pomoč pri nastajanju poslov, preprečitev sklepanja spornih poslov in teženje k pravni varnosti države. Zaradi dodeljenih nalog je ravno notar tisti, ki prispeva skupaj s sodelovanjem bank k diverziteti poslovanja na trgu, in tako dviguje možnosti za gospodarski razvoj in izhod iz krize, v skladu z načelom zakonitosti.
Ključne besede: zavarovanje terjatev bank, zavarovalna sredstva in instrumenti, bančni posli, premičnine, nepremičnine, notar, gospodarski razvoj, gospodarski subjekti, zastavna pravica, pojavne oblike zastavne pravice, sporazum strank, neposredna izvršljivost notarskega zapisa
Objavljeno: 06.02.2014; Ogledov: 663; Prenosov: 183
.pdf Polno besedilo (1,23 MB)

5.
DOSTOPNOST RAČUNOVODSKIH PODATKOV O POSLOVANJU NOTARSKE DEJAVNOSTI V SLOVENIJI
Nataša Omerzu, 2013, diplomsko delo

Opis: V vsakdanjem življenju se prej ko slej srečamo z notarskimi storitvami, bodisi zgolj v povezavi z overitvijo določenega podpisa ali pogodbe. Javnost veliko časa ni vedela tako rekoč ničesar o delovanju notarjev, zato se je kasneje pojavljalo vedno večje zanimanje za njihovo poslovanje. Pri svojem delu morajo notarji usklajevati interese strank, biti nepristranski in kar se da učinkoviti. Delovati morajo v skladu z Zakonom o notariatu ter upoštevati notarske tarife. Z elektronskim poslovanjem so postali strankam čedalje bolj dostopni. Veliko manj pa so dostopne informacije o uspešnosti njihovega delovanja. Prihodki, ki jih je mogoče zaslediti na posameznih spletnih straneh, ne povedo veliko o njihovih zaslužkih, saj stroški in obveznosti notarjev še vedno ostajajo tajnost. Velika so prizadevanja javnosti za razkritje teh podatkov bodisi s strani Notarske zbornice Slovenije ali kakšne druge organizacije. Kako bo v prihodnje, ne vemo, lahko samo upamo, da se bodo stvari odvijale v korist vseh udeležencev v pravnem prometu.
Ključne besede: notar, notarska pisarna, notarske storitve, poslovanje notarjev, listine, razpoložljivost podatkov, prihodki, javnost
Objavljeno: 22.10.2013; Ogledov: 614; Prenosov: 119
.pdf Polno besedilo (2,57 MB)

6.
OPOROČNO DEDOVANJE IN NOTARSKA OPOROKA
Maja Horvat, 2013, diplomsko delo

Opis: Področje dednega prava je precej kompleksna kategorija prava, saj v svojem bistvu vključuje več elementov in ravni človekovega življenja in nenazadnje tudi smrti, s katero je dedovanje neposredno povezano. Dejstvo je, da brez nastopa smrti o institutu dedovanja ne moremo govoriti. Precejšnjega pomena pa je ureditev dednih zadev pred smrtjo in posledice, ki jih ta za dediče prinaša. Namreč, ob nastopu smrti in dedovanja, se za dediče začne stresno obdobje, katerega velikokrat še bolj zaostrijo premoženjske zadeve, ki pred smrtjo niso bile urejene. Prav zaradi tega je ključnega pomena, da se premoženjska razmerja, kadar je to mogoče, uredijo pred smrtjo. Če zapustnik nima posebnih želja in zahtevkov glede premoženja in kadar so odnosi z dediči urejeni do te mere, da po smrti ni pričakovati sporov, ni potrebe da zapustnik prehod zapuščine posebej ureja. Dediči bodo v tem primeru namreč dedovali po zakonu in načeloma ne bo okrog tega nobenega večjega problema. Kadar pa si zapustnik želi urediti premoženjska razmerja drugače kot določa zakon, so mu na voljo dednopravne pogodbe ali oporoka. Oporoka je, kljub temu da je precej star institut dednega prava, še zmeraj najbolj fleksibilna in subjektivna oblika razpolage s premoženjem. Dejstvo pa je, da laik ne bo zmeraj poznal obličnostnih zahtev, ki jim oporoka mora zadostiti, poleg tega lahko nastopijo tudi problemi s hrambo oporoke. Prav zaradi tega je izrednega pomena notarska oporoka, ki jo ureja Zakon o notariatu. Ker gre za osebo javnega zaupanja in ker mora delovati po zakonskih okvirih, bo notar pravi naslov za strokovno napravo ali prevzem oporoke v hrambo. Oporočitelj bo svojo lastnoročno oporoko notarju izročil in ta jo bo hranil v svojem arhivu. Lahko pa oporočitelj notarju svojo poslednjo voljo izjavi, ta jo zapiše v notarskem zapisu in shrani v arhiv oporok. V obeh primerih bo oporoka zadostila obličnostnim zahtevam zakona, sodelovanje notarja pa bo oporočitelju omogočilo, da razjasni morebitna vprašanja oziroma pridobi mnenje strokovnjaka ter si tako zagotovi, da bo njegova poslednja volja ustrezala njegovi pravi in resnični volji brez morebitnih razhajanj med voljo in izjavo.
Ključne besede: Ključne besede: oporoka, dedovanje, dedič, zapustnik, notar, oporočno dedovanje.
Objavljeno: 10.10.2013; Ogledov: 1387; Prenosov: 337
.pdf Polno besedilo (1,15 MB)

7.
VLOGA NOTARJA V ZEMLJIŠKOKNJIŽNIH POSTOPKIH PRI SKLEPANJU POGODB
Maja Globokar, 2014, diplomsko delo

Opis: Pri sestavljanju javnih in zasebnih listin mora notar delovati kot pravni strokovnjak, vsem udeležencem konkretnega pravnega posla pa mora zagotavljati kakovostno, nepristransko in objektivno pravno svetovanje. V diplomskem delu je prikazana zlasti vloga notarja in njegov pomen v zemljiškoknjižnih postopkih pri sklepanju zemljiškoknjižnih pogodb. V skladu z obravnavano tematiko prvi del diplomske naloge temelji na osnovah zemljiškoknjižnega postopka v zvezi s sklepanjem pogodb, predmet katerih so nepremičnine. Podatke o nepremičninah, ki bodo predmet pravnega posla, pridobi notar z vpogledom v zemljiško knjigo. Notar na podlagi pooblastila, ki ga podpiše stranka, v njenem imenu pridobi vse dokumente, ki so potrebni v zvezi s pripravo in sklenitvijo pogodbe, opravi upravne, davčne postopke, sestavi zemljiškoknjižne listine v obliki zasebnih listin oz. notarskega zapisa. V zvezi s sklenitvijo pogodbe notarja običajno stranke pooblastijo tudi za končno izvedbo vpisa pravic posameznikov v zemljiško knjigo. V drugem delu diplomske naloge pa so opisani najpogostejši pravni posli, predmet katerih so nepremičnine. Predstavljena je kupoprodajna pogodba za nepremičnino, menjalna pogodba, pogodba o razdružitvi solastnine, darilna pogodba za nepremičnino, notarski zapis izročilne pogodbe, notarski zapis pogodbe o preužitku in notarski zapis pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Pri vseh teh pogodbah je poleg postopka njihove sklenitve pri notarju poudarek na samih listinah, ki bodo sposobne za vpis pravic v zemljiško knjigo.
Ključne besede: Notar, zemljiškoknjižni postopek, notarski zapis, zasebna listina, listine, sklenitev pogodbe, zemljiškoknjižni vpis.
Objavljeno: 03.11.2014; Ogledov: 640; Prenosov: 761
.pdf Polno besedilo (632,91 KB)

8.
Preventivna funkcija notariata pri prometu z nepremičninami
Simona Toplak Bohinc, 2015, magistrsko delo

Opis: Sodelovanje notarja, kot nosilca javnih pooblastil in nepristrankega svetovalca strank, je pri prometu z nepremičninami nujno in zelo pomembno. Notar je pomembna varovalka, ki s pravnim znanjem in z zakonsko določenimi službenimi dolžnostmi, zlasti z dolžnostjo nepristranskega pravnega svetovanja pri sklepanju nepremičninskih poslov prepreči številne spore in tako skrbi za preventivno urejanje premoženjskopravnih razmerij (preventivna funkcija). Pozitivna zakonodaja, zlasti Zakon o notariatu (ZN), namreč predvideva notarjevo podrobnejše preverjanje in svetovanje prav na nepremičninskem področju, kar prispeva h krepitvi pravne varnosti v pravnem prometu. V praksi so notarji sestavljavci nepremičninskih pogodb, s katerimi se prenaša lastninska pravica na nepremičninah, bodisi v obliki notarskih zapisov, bodisi v obliki zasebnih listin. Drugo njihovo pomembno področje v zvezi s prenosom lastninske pravice na nepremičnini so overitve lastnoročnih podpisov na zemljiškoknjižnem dovolilu na pogodbah o prenosu lastninske pravice. V Sloveniji so le-te v izključni pristojnosti notarjev.
Ključne besede: notar, promet z nepremičninami, pogodba o prenosu lastninske pravice, overitev podpisa, preventivna funkcija, pravna varnost
Objavljeno: 25.03.2016; Ogledov: 453; Prenosov: 222
.pdf Polno besedilo (1,08 MB)

9.
ANALIZA DOMNEVNO »NEPOŠTENE« POSLOVNE PRAKSE PRI USTANAVLJANJU IN DELOVANJU DRUŽB Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO; PREGLED AKTUALNEGA STANJA IN PRAVNI INSTRUMENTI ZA NJENO ZAJEZITEV
Romana Gajšek, 2016, magistrsko delo

Opis: Akterji na trgu podjetništva praviloma ustanavljajo gospodarske družbe zaradi pridobivanja dobička. Najbolj priljubljena je družba z omejeno odgovornostjo. Primerna je za koncentracijo manjšega kapitala (srednja in manjša podjetja). Ni pa nujno, da je razlog za ustanovitev d.o.o.-ja pridobivanje dobička. Razlogi so lahko različni, eni so zakoniti in legitimni, drugi ne. Poslovna praksa vedno znova iznajde modele domnevne »nepoštene« prakse. Ti so predstavljeni v nalogi. Analizirajo se pojavi družb brez podjetja, neaktivne družbe – plaščne družbe in družbe na zalogo ter trgovanje z njimi in njihova uporabnost. Najbolj aktualna sta pojava veriženja »podjetij«: ustanavljanje družb na zalogo in prodaja le-teh ter feniksove družbe (prenos podjetij in poslovanja družbe iz »bolne« na »zdravo« družbo ter opuščanje stare družbe z obveznostmi in tako naprej). Pojav feniksove družbe je v slovenskem prostoru že znan iz časov uvedbe prvotnega ZGD-ja, ustanavljanje družb na zalogo ter trgovanje z njimi pa se je razširilo po uvedbi informacijske tehnologije na področju prava družb in vzpostavitvi brezplačnih eVem točk. Da bi učinkoviteje preprečevali škodljivost teh pojavov, obstaja vrsta instrumentov za njihovo zajezitev. Naloga jih na enem mestu poskuša strniti in predstaviti njihove bistvene lastnosti. Posebej se kritično opredeli do instituta izbrisa pravne osebe brez likvidacije ter osebne odgovornosti družbenikov predvsem glede razloga izbrisa nepredložitev letnih poročil v dveh zaporednih letih na AJPES. Naloga je kritična tudi do noveliranih določb ZGD-1I, ki bi naj preprečevale veriženje (časovne omejitve ustanavljanja d.o.o.-jev na tri mesece, ničnost tistih posojil v okviru načela ohranjanja osnovnega kapitala, ki so omejena le na zakonsko predpisan minimalni osnovni kapital …). Ugotavlja se tudi, da obstoji le malo judikatov glede uporabe prikazanih institutov, je pa več izbrisanih družb brez likvidacije. Izpostavlja se pomanjkanje preventivne kontrole sodnega registra v zvezi z registracijo d.o.o.-jev in razumevanje vloge notarja na področju prava družb. Poudarek notarjeve vloge pri d.o.o.-jih je v svetovalni in pojasnilni dolžnosti, posebej glede opozoril v zvezi s prebojem načelne neodgovornosti družbenikov za obveznosti družbe. Glede na to, da je Slovenija prevzela regulativo na področju družb z omejeno odgovornostjo ter sodnega registra iz Nemčije in Avstrije, se je pregledala njihova zakonodaja in sodna praksa. Naloga ugotavlja, da sta se obe državi soočali s podobnimi pojavi. Obe imata na razpolago tudi podoben instrumentarij institutov za zajezitev, kot je pri nas. Vendar pa izkazujeta bogato sodno prakso glede uporabe le-teh. Poznata tudi izbris družb po uradni dolžnosti brez likvidacije, ni pa najti zakonsko predpisane posebne osebne odgovornosti družbenikov. Nobena od držav nima časovne omejitve v zvezi z ustanavljanjem d.o.o.-jev, niti ne posebne zaščite le zakonsko predpisanega minimalnega osnovnega kapitala. Ugotavlja se, da imata obe državi učinkovito razdelano preventivno preprečevanje teh pojavov. Prvi v vrsti je to notar, ključno vlogo kontrole pa izvaja s svojo kreativnostjo predvsem v okviru preizkusa materialnopravnih predpostavk sodni register. Tako se je v registrski praksi razvil pojem razgrnitev družbe na zalogo/plaščne družbe, v Nemčiji tudi gospodarska nova ustanovitev. Zaradi pritiskov konkurenčnih sistemov ustanavljanja in delovanja družb z omejeno odgovornostjo po državah EU in težnjah po liberalizaciji in zniževanju stroškov, sta obe državi ubranili načelo varstva upnikov. Z uvedbo novih podoblik d.o.o.-jev (podjetniška družba in d.o.o. z ustanovitvenim privilegijem) sta hkrati sprejeli stroga pravila o zagotavljanju in ohranjanju (osnovnega) kapitala ter ohranili pristojnost notarja.
Ključne besede: plaščna družba, družba ustanovljena na zalogo, veriženje podjetij, feniksova družba, razgrnitev družbe na zalogo in razgrnitev plaščne družbe, gospodarska nova ustanovitev, notar, sodni register.
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 277; Prenosov: 38
.pdf Polno besedilo (1,45 MB)

10.
DELOVANJE NOTARIATA V MARIBORU PO LETU 1918
Tomaž Čelig, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je zgodovinsko-kronološka predstavitev notariata, s poudarkom na notarjih, ki so ta poklic opravljali v Mariboru med letoma 1918 in 1945. Institut notariata je bil deležen burnih sprememb skozi čas tako pri nas, v Sloveniji (Mariboru), kot tudi drugod po Evropi (sploh v zahodnem delu), kjer je našel svoj domicil in se razvijal kot nepogrešljiv del družbe. Beseda notar predstavlja termin, ki je bil ves čas svojega obstoja »na prepihu«. Da bi jo resnično razumeli, se je potrebno vrniti na začetek, k nastanku pisave in njeni vseobsegajoči sporočilnosti. Miniti je moralo precej časa, da se je pismenost izvila iz primeža privilegiranih slojev. A ko se je to zgodilo, je postala temeljno orodje (preprosti, neuki ljudje so jo razumeli kot nekaj božanskega) za prenašanje sporočilnosti in različnih obvez glede zapisanega. Zgodovina se je tako precej časa srečevala z raznimi pisarji in tabelioni, ki so sicer igrali pomembno vlogo v takratnih družbah, a šele z nastopom notarja, kot ga poznamo v zadnjih nekaj stoletjih, je dobil ta poklic status, ki si ga resnično zasluži. Notarja dojemamo kot osebo, ki jo odlikujeta neodvisnost in nepristranskost. Laična javnost je s pomočjo cenenega političnega apologetstva (tudi danes se mnogi novinarji tematike notariata lotevajo zelo površno) v raznih časopisnih člankih spodnašala nujnost njihovega obstoja in jih zrelativizirala na izraz pisarja, ki z blagoslovom države opravlja svojo storitev za visoko ceno. Da so se notarji znebili te etikete, so potrebovali precej časa. Metodologija, ki sem jo uporabil pri pisanju diplomskega dela, temelji predvsem na proučevanju arhivskega gradiva notarjev (med letoma 1918 in 1945), ki ga hrani Pokrajinski arhiv Maribor (dalje PAM), sloni pa na strokovni literaturi in časnikih iz tistega obdobja. Veliko tega gradiva se je skozi zgodovina uničilo in izgubilo, medtem ko je gradivo trenutno aktivnih notarjev (po letu 1995) še vedno arhivirano – ali v zasebnem arhivu notarjev samih ali pri tistih, ki so od upokojenih notarjev na podlagi sklepa izvršnega odbora Notarske zbornice Slovenije prevzeli notarski arhiv v nadaljnjo hrambo. Vpogled v notarske knjige in izvirnike notarskih listin, ki jih hrani PAM (obdobje 1918‒1945), daje številne odgovore, vezane na dinamiko in obsežnost notarskega dela posameznih notarjev. Po letu 1945, ko je revolucionarna oblast ukinila notariat, smo morali čakati dolgih 50 let, da je prišlo do imenovanja novih, prvih notarjev v samostojni Republiki Sloveniji. S tem pa se je začelo novo poglavje notariata tudi v Mariboru.
Ključne besede: pisar, notar, notarski zapis, neodvisnost, žig, pečat, podpis, pogodbene stranke, jezik, Ivo Šorli, Nemci, Maribor
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 219; Prenosov: 26
.pdf Polno besedilo (2,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici