| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 59
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
31.
Priprava na porod in vloga spremljevalca
Klaudija Maček, 2013, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Nosečnost je obdobje, ki za žensko predstavlja enega najlepših trenutkov v njenem življenju, zato je pomembno, da nosečnica pozna vpliv telesne in duševne pripravljenosti na porod ter pomen telesne aktivnosti v času nosečnosti, ki pripomore k lažjemu porodu. Nosečnice in v zadnjem času tudi njihovi partnerji se vse bolj zavedajo, kako pomembna je priprava na porod. Vse več partnerjev sodeluje pri pripravah na porod, veliko pa se jih odloči tudi za prisotnost pri porodu. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti pomen telesne in duševne priprave nosečnice na porod ter z raziskavo ugotoviti in opisati vlogo spremljevalca v času nosečnosti in pri porodu. Raziskovalna metodologija: Raziskavo smo opravili v Zdravstvenem domu Murska Sobota, in sicer v dispanzerju za ženske oz. v šoli za starše. Kot instrument raziskovanja smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 21 vprašanj. V raziskavo je bilo vključenih 60 nosečnic. Rezultati: Na podlagi analize pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da večino nosečnic v šoli za starše spremljajo partnerji, da so si pridobili dovolj informacij o pripravah na porod ter da bo večino nosečnic na dan poroda prav tako spremljal partner. Sklep: Vsaka nosečnica želi, da bi bila med nosečnostjo zdrava in da bi rodila zdravega otroka. Z vse večjim zavedanjem odgovornosti in skrbi za lastno zdravje ter z večjo osveščenostjo nosečnice v času nosečnosti bolj pazijo na sebe in na plod. Nosečnica in njen spremljevalec si naj v času, ko pričakujeta otroka, pridobita dovolj informacij o poteku nosečnosti in spremembah, ki se lahko pojavijo v času nosečnosti, ter o pripravah na porod.
Ključne besede: nosečnost, nosečnica, šola za starše, porod, spremljevalec ob porodu, medicinska sestra.
Objavljeno: 23.01.2014; Ogledov: 1618; Prenosov: 363
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

32.
Nosečnost po 35. letu starosti
Mateja Šlebinger, 2013, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Nosečnost po 35. letu starosti je postala vse bolj aktualen pojav v današnjem času. Vendar je le - ta povezana tudi z določenimi tveganji, zato je pomembna seznanjenost nosečnic o preventivnih pregledih, kakor tudi aktivni zdravstveni nadzor nosečnice in ploda. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti nosečnost v poznem obdobju (po 35. letu starosti), preiskave, ki so priporočljive za pozno nosečnost in riziko za žensko in plod v tem obdobju. Z raziskavo želimo spoznati razloge za zanositev v poznejših letih, ter seznanjenost nosečnic o preiskavah in možnih posledicah, ki lahko nastanejo zaradi starosti. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Podatke empiričnega dela diplomskega dela smo pridobili z anketnim vprašalnikom, ki je vseboval 19 vprašanj, od tega 6 vprašanj odprtega tipa in 13 vprašanj zaprtega tipa. Raziskava je bila izvedena med nosečnicami, ki so dopolnile starost 35 let in več. Anketirali smo 60 nosečnic, ki so v času nosečnosti obiskale dispanzersko enoto pri izbranem ginekologu. Anketiranje je potekalo v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor, Zdravstvenem domu Lenart in Zdravstvenem domu Gornja Radgona. Rezultati: Na podlagi analize pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da se večina nosečnic za nosečnost v poznejših letih odloča zaradi težav z zanositvijo ter poprej neredne zaposlitve in nestabilne partnerske zveze. Prav tako smo ugotovili, da je večina nosečnic seznanjenih z možnimi posledicami pozne zanositve, kakor tudi s preiskavami, ki so priporočene za starejše nosečnice. Sklep: Pomembno je, da se vsaka nosečnica, ne glede na starost, redno udeležuje pregledov in preiskav, potrebnih v času njene nosečnosti, ter da se z upoštevanjem navodil zdravstvenega osebja izogne raznim zapletom.
Ključne besede: nosečnost, nosečnica, pozna nosečnost, preiskave.
Objavljeno: 10.10.2013; Ogledov: 1906; Prenosov: 329
.pdf Celotno besedilo (1019,56 KB)

33.
Vloga diplomiranega zdravstvenika med vodenjem poroda v prehospitalnem okolju
Peter Brdnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Vloga diplomiranega zdravstvenika med vodenjem poroda v prehospitalnem okolju je odvisna predvsem od znanja, spretnosti in veščin. Za vsako odločitev in dejanje prevzema odgovornost, zato je kontinuirano izobraževanje in izpopolnjevanje na temo o nosečnosti in porodu izredno pomembno. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti potek poroda in vlogo diplomiranega zdravstvenika med potekom poroda na terenu. Raziskovalna metodologija: V raziskavi je bilo zajetih 5 enot NMP v severovzhodnem delu Republike Slovenije(Maribor, Slovenska Bistrica, Celje, Slovenske Konjice in Lenart). Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Tehnika zbiranja podatkov je bil anketni vprašalnik, ki smo ga meseca januarja in februarja 2013 razdelili med 100 anketirancev. Vrnjenih smo dobili 68 anketnih vprašalnikov, s pomočjo katerih smo ugotavljali seznanjenost enot NMP o porodu in vodenju poroda na terenu. Za opis osnovnih lastnosti smo uporabili deskriptivno metodo. Podatke smo statistično obdelali in jih grafično prikazali s pomočjo programa Microsoft Excel. Rezultati: Anketiranci so imeli na terenu le nekaj porodov v svoji karieri. Za vodenje poroda imajo dejansko premalo znanja (65 %). Enota NMP Slovenska Bistrica je najbolj seznanjena o porodu nasploh. Anketiranci z daljšo delovno dobo niso bolj seznanjeni s potekom poroda kot anketiranci s krajšo delovno dobo. Vsi anketiranci se premalo udeležujejo strokovnih izobraževanj in izpopolnjevanj o porodu. Sklep: Enote NMP, ki so sodelovale v raziskavi, imajo premalo znanja o nosečnosti in vodenju poroda na terenu. Na to temo so potrebna dodatna kontinuirana strokovna izobraževanja in izpopolnjevanja s praktičnimi prikazi in preverjanjem znanja.
Ključne besede: nosečnost, porod, porod na terenu, porodnica, novorojenček, diplomirani zdravstvenik.
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 1935; Prenosov: 486
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

34.
SEZNANJENOST NOSEČNIC O POPORODNI DEPRESIJI
Katja Uršej, 2013, diplomsko delo

Opis: Izhodišča. Po porodu so značilna obdobja naglega spreminjanja razpoloženja, ki jih povzročajo hormonska nihanja. Izmenjavanje potrtosti in vznesenosti običajno ne traja dlje kot teden dni, kadar pa simptomi ne izginejo in se začnejo poglabljati, takrat lahko govorimo o poporodni depresiji. Ta se lahko pojavi kadarkoli v prvem letu po porodu. V diplomskem delu smo predstavili vzroke, znake in klasifikacijo poporodne depresije ter predstavili vlogo oklice. Namen raziskave je ugotoviti seznanjenost nosečnic o poporodni depresiji. Raziskovalna metodologija. Za raziskavo je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Kot raziskovalni instrument smo uporabili delno strukturiran anketni vprašalnik. Kvantitativne podatke smo statistično obdelali in prikazali s frekvenčno distribucijo v grafih. Raziskava je bila opravljena v enem izmed zdravstvenih domov Slovenije, v njej pa je sodelovalo 35 nosečnic. Rezultati. Raziskava je pokazala, da so nosečnice solidno seznanjene s problemom poporodne depresije. Z znaki, s katerimi se kaže poporodna depresija, so nosečnice sicer seznanjene, vendar bi jih veliko lahko spregledalo začetne opozorilne znake, kar je bistveno. Podatki so pokazali, da si večina nosečnic želi izvedeti več o poporodni depresiji, da bi v primeru začetnega obolenja lahko pravočasno ukrepale. Diskusija in zaključek. Nosečnice potrebujejo več znanja o znakih in problemu poporodne depresije, da bi znale ukrepati v primeru, da zbolijo za le-to. Primerno znanje potrebujejo tudi partner in ožji svojci, da bi opazili spremembe pri otročnici in tako lahko pravočasno poiskali strokovno pomoč.
Ključne besede: nosečnost, poporodna depresija, poporodna psihoza, posttravmatski stresni sindrom, preprečevanje poporodne depresije, zdravljenje poporodne depresije
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 1877; Prenosov: 434
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

35.
Matere-odvisnice od prepovedanih drog
Lea Unetič, 2013, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča. Odvisnost od prepovedanih drog je kronična bolezen, ki prizadene vsak sistem v človeškem telesu. V diplomskem delu so predstavljene matere, odvisnice od prepovednih drog, vpliv prepovedanih drog na nosečnico, otročnico in mater ter vpliv prepovedanih drog na otroka, ki zaradi materinega uživanja drog največkrat občuti posledice v obliki tako imenovanega neonatalnega abstinenčnega sindroma. Raziskovalna metodologija. V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna metoda dela. Analiza domače in tuje strokovne literature nam je omogočala opredelitev teoretičnih izhodišč. Sklep. Zloraba opioidnih in drugih psihotropnih snovi ne škoduje samo zdravju mater, odvisnih od prepovedanih drog, temveč vpliva tudi na otroka. Novorojenček težko uravnava notranje okolje z zunanjim in s stikom z okoljem ne zmore oblikovati nevrološko -vedenjskih odgovorov. Danes vemo, da se nevrološki - vedenjski odgovori pri otroku izboljšujejo s podporno zdravstveno nego. Vloga medicinske sestre je zelo pomembna, saj materi in otroku pomaga obvarovati zdravja.
Ključne besede: Ključne besede: droge, matere, uživalke prepovedanih drog, nosečnost in vpliv prepovedanih drog, medicinska sestra.
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 1171; Prenosov: 372
.pdf Celotno besedilo (673,33 KB)

36.
ZDRAVSTVENO-VZGOJNO SVETOVANJE ZA NOSEČNICE
Tina Krajnc, 2013, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Nosečnost je čas pričakovanja novega bitja in v tem času v telesu ženske potekajo spremembe in prilagoditve. Da bi nosečnost potekala brez zapletov in težav, je potrebno, da se nosečnica zdravo prehranjuje, se ukvarja s primerno telesno aktivnostjo ter da se izogiba kajenju in uživanju alkohola. Za vse te nasvete, spremljanje, dajanje nasvetov in informacij nosečnici je odgovorna in kompetentna prav medicinska sestra, ki začne z zdravstveno-vzgojnim svetovanjem. Namen: Je opisati in predstaviti zdravstveno vzgojo nosečnice, zdrav življenjski slog v nosečnosti ter vlogo in naloge medicinske sestre pri zdravstveno- vzgojnem svetovanju. Z raziskavo pa želimo ugotoviti način življenja in osveščenost nosečnic o zdravem načinu življenja v nosečnosti. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 19 vprašanj zaprtega, polodprtega in odprtega tipa. Odgovore na vprašanja polodprtega in odprtega tipa smo analizirali na podlagi vsebinske analize. Pri zbiranju podatkov smo upoštevali anonimnost anketirank. Raziskavo smo izvedli pri naključno izbranih nosečnicah na območju Ormoža, Ljutomera in Ptuja z okolico. Rezultati in diskusija: Rezultati raziskave so pokazali, da so skoraj vse (94 %) nosečnice telesno aktivne. Iz raziskave je razvidno, da se nosečnice ukvarjajo s hojo, tekom, plavanjem, aerobiko, jogo, badmintonom, kolesarjenjem, zumbo in planinarjenjem. Analiza rezultatov je tudi pokazala, da so nosečnice seznanjene z zdravo prehrano v času nosečnosti, da ima večina nosečnic redne dnevne obroke ter da uživajo sadje in zelenjavo. Glede na primerjavo rezultatov nosečnic z višjo in nižjo izobrazbo je razvidno, da so nosečnice z višjo izobrazbo bolje seznanjene s posledicami kajenja in uživanja alkohola, kot nosečnice z nižjo izobrazbo.
Ključne besede: nosečnost, nosečnica, zdravstvena vzgoja, zdrav življenjski slog, medicinska sestra, komunikacija
Objavljeno: 12.07.2013; Ogledov: 2132; Prenosov: 433
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

37.
Samopodoba nosečnice
Damjana Vajs, 2013, diplomsko delo

Opis: Samopodoba pomembno pripomore h kvaliteti našega življenja, našemu zdravju in doseganju ciljev, ki si jih postavljamo. Je ključnega pomena v obdobju nosečnosti, na sam potek nosečnosti in življenje nosečnice lahko vpliva negativno ali pozitivno. Namen diplomskega dela je predstaviti telesne spremembe v času nosečnosti ter z raziskavo ugotoviti, kako ozaveščene so ženske o spremembah, ki se pojavijo v času nosečnosti in raziskati vpliv telesnih sprememb na samopodobo nosečnice. V teoretičnem delu diplomske naloge, kjer smo uporabili deskriptivno metodo dela, je predstavljen sam potek nosečnosti in njegove temeljne značilnosti, vsebina pa se nato preusmeri na glavno temo diplomske naloge – samopodobo nosečnice. Opisane so značilnosti samopodobe, ki pa so nato predstavljene v povezavi z nosečnico. V empiričnem delu smo prikazali rezultate raziskave, s katerimi smo ugotovili, da so nosečnice dovolj ozaveščene o telesnih spremembah v času nosečnosti in da jih sprejemajo kot normalen pojav.
Ključne besede: samopodoba, telesna samopodoba, nosečnost, nosečnica
Objavljeno: 30.05.2013; Ogledov: 1326; Prenosov: 360
.pdf Celotno besedilo (835,39 KB)

38.
PREHRANSKI VNOS NOSEČNIC V RAZLIČNIH OBDOBJIH
Urška Bandalo, 2012, specialistično delo

Opis: Nosečnice z uravnoteženo prehrano preprečijo morebitne zaplete med nosečnostjo in porodom. Z dodatnim vnosom vitaminskih in mineralnih pripravkov se zmanjša tveganje za različne vrste prirojenih napak. Namen specialističnega dela je ugotoviti povprečen energijski vnos in povprečen vnos beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob, prehranskih vlaknin, vitaminov in mineralov pri nosečnicah v prvem, drugem in tretjem trimesečju ter opredeliti prehranski status na podlagi pridobljenih podatkov o telesni teži in višini. Raziskovalna metodologija: V obravnavo smo vključili 30 naključno izbranih nosečnic v Zdravstvenem domu Velenje. Uporabili smo metodo zapisovanja količine obroka in metodo tehtanja živil. Pridobili smo podatke o vnosu makro- in mikro - hranil med nosečnicami v različnih časovnih obdobjih ter jih primerjali s prehranskimi priporočili. Podatke o hranilni vrednosti živil oziroma gotovih jedi smo dobili z računalniškim programom Prehrana 2000. Pri nosečnicah smo izvedli antropometrične meritve in ugotovili njihov prehranski status ter spremljali porast telesne teže med nosečnostjo. Ugotovitve:Celodnevna prehrana anketiranih nosečnic v vseh treh obdobjih nosečnosti ne ustreza smernicam zdrave in uravnotežene prehrane. Ugotovili smo tudi presežen vnos holesterola in prenizek vnos prehranskih vlaknin. Povprečni dnevni vnos kalcija in železa je bil pri nosečnicah nezadosten v vseh treh obdobjih nosečnosti. Le tri anketiranke so uživale železove preparate. Ugotovili smo povečan vnos natrija in nezadosten vnos vitamina E v prvem in drugem trimesečju in nizek vnos folatov. Povprečna pridobljena telesna teža v celotnem obdobju nosečnosti je bila 12,85 kg. Preiskovanke so v povprečju normalno pridobivale na telesni teži. Sklep: Zaradi manjšega števila preiskovalk smo dobili le okvirne podatke, ki kljub temu jasno kažejo glavne pomanjkljivosti prehrane v preiskovani populaciji. Ženske je potrebno v času načrtovanja materinstva z zdravstveno-vzgojnim programi (npr. šola za starše, ki jo izvajamo v zdravstveno-vzgojnih centrih) osveščati o pomenu zdrave in uravnotežene prehrane ter o njenemu vplivu na zdravje žene in otroka.
Ključne besede: nosečnost, prehrana, hranilni vnos, prehranska dopolnila, telesna teža, indeks telesne mase
Objavljeno: 20.11.2012; Ogledov: 2286; Prenosov: 334
.pdf Celotno besedilo (3,46 MB)

39.
Vpliv gibanja in prehrane na telesno težo nosečnice
Mojca Rožič, 2012, diplomsko delo

Opis: Obdobje nosečnosti predstavlja za žensko eno najlepših obdobij, zato je pomembno, da je nosečnica seznanjena o zdravem prehranjevanju in telesni aktivnosti v času nosečnosti, ter o ustreznem povečanju telesne teže v posameznih trimesečjih. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti pomen zdrave uravnotežene prehrane in telesne aktivnosti v času nosečnosti na počutje in zdravje nosečnice ter na razvoj in zdravje ploda, ter z raziskavo ugotoviti, koliko pridobijo nosečnice na telesni teži v času nosečnosti, kako se prehranjujejo in koliko so telesno aktivne. Raziskovalna metodologija: Raziskavo smo opravili v Zdravstvenem domu Dr. Adolfa Drolca v Mariboru med 100 ženskami, ki so pred kratkim rodile in so prišle na pregled v ginekološko ambulanto. Kot instrument raziskovanja smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 20 vprašanj. Rezultati: Na podlagi analize pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da se je večina nosečnic prehranjevalo zdravo, ter da je večina nosečnic pridobila v času nosečnosti primerno število kilogramov. Večina nosečnic je bila seznanjenih o vlivu prekomerne telesne teže na nosečnico ter na plod, kar pomeni, da nosečnice dobijo s strani zdravstvenega osebja dovolj informacij o zdravem načinu življenja v času nosečnosti. Sklep: Pomembno je, da nosečnica v času nosečnosti upošteva načela zdrave prehrane ter da je telesno aktivna, saj se lahko na ta način izogne težavam in boleznim v času nosečnosti, pri tem ima kot zdravstveni vzgojitelj pomembno vlogo tudi medicinska sestra.
Ključne besede: nosečnost, nosečnica, zdrava prehrana, gibanje, telesna teža
Objavljeno: 02.10.2012; Ogledov: 1959; Prenosov: 425
.pdf Celotno besedilo (939,13 KB)

40.
Skupinska telesna vadba v nosečnosti
Ana Pogorevc, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja in opisuje skupinsko telesno vadbo v času nosečnosti. Namen diplomskega dela je predstaviti priporočila za varno telesno vadbo v nosečnosti in vlogo voditelja skupinske vadbe pri informiranju nosečnic. Izvedena je bila raziskava med nosečnicami, ki obiskujejo skupinsko vadbo. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh glavnih delov, in sicer iz teoretičnega in raziskovalnega. V teoretičnem delu so predstavljene anatomske in fiziološke spremembe v nosečnosti, telesne aktivnosti v nosečnosti ter skupinska telesna vadba, ki zajema pravila, napotke, vlogo voditelja in sestavo vadbene enote. Raziskovalni del nam podrobno predstavi analizirane podatke, dobljene iz anketnega vprašalnika, ki smo ga sestavili za potrebe diplomskega dela. V raziskavo je bilo vključenih 80 nosečnic. Vprašalnik je bil anonimen in neobvezen. Vseboval je 23 vprašanj, in sicer 20 vprašanj zaprtega tipa in 3 vprašanja odprtega tipa. Na podlagi analize pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da je 55 % nosečnic obiskovalo skupinsko telesno vadbo že pred zanositvijo. Nosečnice so mnenja, da je telesna aktivnost pomembna tako za zdravje matere kot njenega otroka.
Ključne besede: nosečnost, nosečnica, skupinska vadba v nosečnosti, šport, inštruktor, trening mišic medeničnega dna
Objavljeno: 08.08.2012; Ogledov: 2317; Prenosov: 777
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici