| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 59
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
11.
Anksioznost med nosečnostjo
Maša Kerin, 2017, magistrsko delo

Opis: Anksioznost med nosečnostjo in nosečniška anksioznost sta v Sloveniji še neraziskana fenomena, ki pa imata tako za mater kot otroka negativne posledice. Osredotočili smo se predvsem na nosečniško anksioznost, ki se nanaša na specifične strahove glede same nosečnosti, preverjali pa smo tudi anksioznost med nosečnotjo, ki je vezana na katerikoli vidik življenja nosečnice. Naš namen je bilo ugotavljanje zanesljivosti in veljavnosti lestvice ASP (Anxiety Scale for Pregnancy; Doyle-Waters, 1994), ki meri nosečniško anksioznost. Preveriti smo želeli povezanost specifičnih nosečniških strahov z generaliziranimi merami anksioznosti. Preverili pa smo tudi, kateri dejavniki tveganja statistično pomembno razlikujejo med nosečnicami glede na stopnjo nosečniške anksioznosti, saj bi s tem lahko rizičnim ženskam prej nudili potrebno pomoč. Nenazadnje nas je zanimalo, kateri dejavniki tveganja najbolje napovedujejo nosečniško anksioznost. V pričujoči raziskavi je sodelovalo 370 nosečnic med 20. in 42. letom starosti, ki so bile v povprečju v 24. tednu nosečnosti. Uporabljeni sta bili lestvici ASP ter lestvici STAI (State-Trate Anxiety Inventory; Spielberger, 1970) za ugotavljanje anksioznosti kot stanja ter osebnostne poteze. Rezultati so pokazali, da ima 27.6 % nosečnic izraženo stopnjo klinične anksioznosti kot stanja in 27.6 % anksioznosti kot poteze ter da jih 28.1 % kaže povišane ravni nosečniške anksioznosti. Ugotovili smo zadovoljivo zanesljivost in veljavnost lestvice ASP ter statistično pomembno pozitivno povezanost med vsemi dimenzijami in lestvicami uporabljenih pripomočkov. Prepoznali smo statistično značilne dejavnike tveganja, ki razlikujejo med nosečnicami po stopnji anksioznosti. Rezultati so pokazali, da so ti dejavniki tveganja trimesečje, stan, načrtovanost trenutne nosečnosti in način poroda. Z večkratno regresijsko analizo smo ugotovili, da je anksioznost kot osebnostna poteza največji dejavnik tveganja nosečniške anksioznosti. Kot statistično pomembni so se izkazali še anksioznost kot stanje, stan in načrtovanost nosečnosti. Ugotovitve raziskave opozarjajo na specifična fenomena, ki bi jima v našem prostoru morali posvetiti posebno pozornost.
Ključne besede: anksioznost, nosečnost, nosečniška anksioznost, lestvica ASP
Objavljeno: 08.05.2017; Ogledov: 1571; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (829,20 KB)

12.
Na fantomu simulirana meritev in modelna napoved ocene tveganja v primeru klasičnega slikanja abdomna nosečnice
Jelka Vajsbaher, 2017, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrskega dela smo na fantomu simulirali klasično rentgensko slikanje abdomna ženske, pri čemer smo meritve doz izvedli pri različnih izbirah parametrov slikanj glede na debelino trupa preiskovanke, in podali modelno napoved prejete doze abdomna. Glavni namen magistrskega dela je namreč bil oceniti tveganje, ki bi ga tako klasično rentgensko slikanje v področju abdomna nevede noseče ženske potencialno povzročilo plodu. Pri slikanju abdomna namreč uporaba svinčenih zaščitnih sredstev v področju maternice in jajčnikov ni možna, saj mora biti na rentgenski sliki prikazana celotna trebušna votlina od prepone pa vse do zgornjega roba sramnične zrasti. Osredotočili smo se le na slikanje abdomna AP (antero/posterior) leže, ki je tudi osnovna projekcija za slikanje trebušnih organov. V eksperimentu smo uporabljali fantom iz polimetilmetakrilatnih plošč, ki je služil za simulacijo preiskovank z različnimi telesnimi konstitucijami. Različne širine preiskovank smo simulirali z različnim številom plošč v fantomu, pri čemer smo s termoluminiscenčnimi dozimetri merili vstopno in izstopno dozo. Pri eksperimentu smo uporabili digitalni rentgenski aparat AXIOM MULTIX MT, ki ima nameščen polprevodniški slikovni detektor CANON CXDI-C. Absorbiranih doz v abdomnu nismo samo izmerili, temveč smo jih tudi napovedali z modelom in jih primerjali z izmerjenimi. Ugotovili smo, da model napove zelo primerljive doze, kot so tiste, izmerjene na fantomu, iz česar lahko sklepamo, da je tak model ustrezno orodje za napoved doz pri klasičnem slikanju abdomna noseče ženske. Rezultati modela in meritev tudi pokažejo, da so doze pri tovrstnem slikanju približno desetkrat manjše od tistih, pri katerih korist še odtehta tveganje in ki predstavljajo deterministično tveganje za razvoj ploda. (ICRP, 1987).
Ključne besede: Rentgensko slikanje, dozimetrija, model, simulacija, fantom, nosečnost
Objavljeno: 10.04.2017; Ogledov: 1121; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

13.
Zdravstvena obravnava pacientke z epilepsijo v nosečnosti in poporodnem obdobju
Marjeta Štrekelj, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Epilepsija predstavlja resen socialni in zdravstveni problem. Namen diplomskega dela je predstaviti specifične probleme pacientke z epilepsijo v obdobju zanositve, med nosečnostjo, porodom in v poporodnem obdobju, ter opisati zdravstveno obravnavo pacientke z epilepsijo od načrtovanja nosečnosti do poporodnega obdobja. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Teoretični del diplomskega dela smo oblikovali s pomočjo analize slovenske in tuje strokovne literature. Empirični del diplomskega dela smo izdelali s pomočjo kvalitativne raziskave. Podatke smo pridobili z intervjujem. Izvedena je bila študija primera s pomočjo delno strukturiranega vprašalnika z odprtim tipom vprašanj. Raziskovalni vzorec predstavlja ena pacientka z epilepsijo, po porodu. Rezultati: Na podlagi odgovorov pridobljenih z intervjujem, opazovanjem pacientke in pregledom medicinske dokumentacije smo ugotovili, da je imela pomembno vlogo pri odločanju pacientke o zanositvi frekvenca pogostosti epileptičnih napadov. Pri pacientki je plodnost ostala ohranjena, nosečnost pa je kljub pogostim epileptičnim napadom predvsem v prvem in tretjem tromesečju potekala brez večjih težav ali zapletov. Opazili smo primanjkljaj multidisciplinarnega sodelovanja in vključevanja medicinske sestre pri vodenju, usmerjanju in svetovanju pacientke z epilepsijo, ki je opazen v vseh obdobjih od zanositve do poporodnega obdobja. Diskusija in zaključek: Epilepsija je kljub visoki incidenci, še vedno tabu tema zaradi pomanjkanja znanja in informacij o epilepsiji in epileptičnih napadih, tako med prebivalstvom kot med pacienti samimi. Če želimo med pacientkami z epilepsijo doseči, kar se da varno, zdravo in uspešno zanositev, nosečnost, porod ter poporodno obdobje, bi bilo potrebno s strani zdravstvenih delavcev dodatno obširno ozaveščanje, informiranje, pomoč in strokovno vodenje pacientov z epilepsijo, svojcev ter tudi širše lokalne skupnosti.
Ključne besede: epilepsija, nosečnost, epileptični napad, antiepileptična terapija, plod, porod.
Objavljeno: 07.02.2017; Ogledov: 1190; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (967,59 KB)

14.
MOŽNOSTI ŠPORTNIH AKTIVNOSTI PRI NOSEČNICAH
Namira Husić, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Možnosti športnih aktivnosti je empirično delo, pri katerem je bil namen predstaviti nosečnicam in ostalim možnosti športnih aktivnosti v času nosečnosti in ugotoviti, koliko so nosečnice športno aktivne v času pred nosečnostjo in kasneje v nosečnosti ter katere so športne aktivnosti, s katerimi se ukvarjajo v času nosečnosti. Zajeli smo skupino nosečnic v Sloveniji in skupino nosečnic v Nemčiji in opravili raziskavo, s katero smo prišli do rezultatov o športni aktivnosti nosečnic v času pred nosečnostjo in v nosečnosti. V teoretičnem delu smo predstavili obdobja nosečnosti, športno aktivnost v nosečnosti, vrste športnih aktivnosti v nosečnosti, priporočila za varno športno aktivnost v nosečnosti, vaje za nosečnice ter dosedanje raziskave v Sloveniji in Nemčiji. V empiričnem delu smo predstavili rezultate, ki so bili pridobljeni z deskriptivno raziskovalno metodo, pri zbiranju podatkov smo uporabili kvantitativno tehniko, z anketo vprašanj zaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 30 nosečnic v Sloveniji in 30 nosečnic v Nemčiji. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da nosečnice mlajše od 30 let niso bolj aktivne od tistih nad 30 let; da nosečnice niso več športno aktivne v nosečnosti kot pred nosečnostjo; da so pred nosečnostjo manj športno aktivne nosečnice v Sloveniji; da so nosečnice v Sloveniji več aktivne v nosečnosti; da se nosečnice v Nemčiji v primerjavi z nosečnicami v Sloveniji poslužujejo več različnih vrst aktivnosti.
Ključne besede: nosečnost, nosečnica, športna aktivnost
Objavljeno: 18.01.2017; Ogledov: 870; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (710,33 KB)

15.
KAJENJE V NOSEČNOSTI IN MED DOJENJEM
Dajana Krajnc, 2016, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča in namen: V današnjem času kajenje predstavlja velik dejavnik tveganja za naše zdravje, tobak pa povzroča biološko in psihološko odvisnost in je kancerogen. Kadar nosečnica kadi, s tem ne škoduje le sebi, ampak tudi svojemu še nerojenemu otroku. Veliko žensk v nosečnosti in v času dojenja ne prekine s kajenjem, kljub temu, da se zavedajo posledic, ki jih ima kajenje na plod in kasneje tudi na otroka. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, ali ženske poznajo posledice kajenja na še nerojenega otroka, zakaj v času nosečnosti ne prenehajo s kajenjem in ali menijo, da kajenje v času dojenja vpliva na zdravje otroka. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno oz. opisno metodo dela. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 13 vprašanj. Raziskovalni vzorec je zajemal 60 anketirank ženskega spola, ki so matere in kadilke ali nekadilke. Podatke smo statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa in dobljene rezultate ponazorili v obliki tabel in grafikonov. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da ženske vedo, da kajenje škoduje še nerojenemu otroku, prav tako poznajo posledice kajenja v nosečnosti. Več kot polovica anketirank, ki je pred nosečnostjo kadila, v času nosečnosti ni prenehala kaditi zaradi stresa, močne želje po cigareti, ali zaradi pomanjkanja volje in moči, ki sta potrebni za prenehanje. Prav tako ženske poznajo posledice kajenja na zdravje otroka v času dojenja, kljub temu pa več kot četrtina anketirank ni prenehala kadit. Sklep: Iz raziskave je razvidno, da so ženske dobro informirane o kajenju v nosečnosti in med dojenjem, vendar se še vedno premalo zavedajo resnosti posledic, ki jih ima cigaretni dim na zdravje otroka že v času nosečnosti in tudi po rojstvu. Še vedno se premalo žensk odloči, da bo v tem obdobju prekinilo s kajenjem. Zato je pomembno, da zdravstveni delavci ženske poučimo o teh posledicah in jih vzpodbudimo ter motiviramo, da v dobro zdravja njihovih otrok čim hitreje prenehajo s kajenjem.
Ključne besede: Kajenje, nosečnost, vpliv kajenja na dojenje, pasivno kajenje, zdravstvena vzgoja nosečnic.
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 2488; Prenosov: 419
.pdf Celotno besedilo (598,61 KB)

16.
PREHRANA V OBDOBJU NOSEČNOSTI
Andreja Kokalj, 2016, specialistično delo

Opis: Teoretična izhodišča: Zdrava prehrana v obdobju nosečnosti naj predstavlja varno, energijsko in hranilno uravnoteženo ter varovalno hrano. Namen specialističnega dela je ugotoviti, kako se nosečnice prehranjujejo, kje pridobivajo informacije in ugotoviti ali imajo nosečnice z višjim indeksom telesne mase tudi višjo vrednost krvnega sladkorja oziroma ugotovljeno nosečniško sladkorno bolezen. Metodologija raziskave: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja. Prehranjevalne navade smo raziskovali s pomočjo anketnega vprašalnika, antropoloških meritev in laboratorijskega izvida vrednosti krvnega sladkorja. V vzorcu smo zajeli 50 naključno izbranih nosečnic. Rezultati: Največ anketiranih nosečnic pridobiva informacije o zdravi prehrani preko elektronskih medijev, nato s strani zdravstvenega osebja, svojcev in prijateljev. Nosečnice so v večini seznanjene s pravili pravilne in zdrave prehrane, vendar iz več odgovorov o obrokih, vrsti zaužite hrane, količini obrokov na teden in gibalne aktivnosti izhaja, da se velika večina ne drži tega, kar sicer teoretično pozna. Povprečni indeks telesne mase vseh nosečnic je malenkost preko meje, ki označuje normalno telesno maso. Nosečnice, ki imajo povišano vrednost krvnega sladkorja v krvi imajo povprečni indeks telesne mase višji od povprečja vseh anketiranih nosečnic. Sklep: Zaključek raziskave je moč povzeti v ugotovitvi, da se nosečnice relativno nezdravo prehranjujejo, kljub temu, da navajajo, da so seznanjene z načeli zdrave prehrane v času nosečnosti. Raziskava je pokazala, da je potrebno povečati strokovno informiranje nosečnic o pravilni in zdravi prehrani preko elektronskih medijev in s strani zdravstvenega osebja pri individualnih pogovorih ter predavanjih v šoli za bodoče starše.
Ključne besede: nosečnost, nosečniška sladkorna bolezen, prehrana, folna kislina, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 1918; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

17.
POSLEDICE UŽIVANJA ŠKODLJIVIH SUBSTANC MED NOSEČNOSTJO
Tjaša Potočnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: V času nosečnosti vse, kar vstopi v telo matere, vpliva tudi na plod in njegov razvoj. Preko placente v nosečnosti ter preko materinega mleka med dojenjem prehajajo z matere na otroka tudi škodljive substance. Plod lahko utrpi telesne in nevrološke poškodbe, ki lahko trajajo do konca njegovega življenja. Učinki se lahko kažejo ob rojstvu, lahko pa tudi kasneje v razvoju otroka. Namen diplomskega dela je opozoriti na posledice uživanja škodljivih substanc med nosečnostjo in z raziskavo ugotoviti pogostost poseganja po škodljivih substancah med nosečnicami in njihovo seznanjenost s posledicami. Raziskovalne metode: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 14 vprašanj zaprtega in polodprtega tipa. Raziskavo smo izvedli v Dispanzerju za žene. V raziskavo je bilo zajetih 50 naključno izbranih nosečnic. Pridobljene podatke smo uredili, analizirali in izračunali deleže. Rezultate ankete smo predstavili opisno in grafično. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da so anketirane nosečnice pred nosečnostjo uživale več škodljivih substanc kot med nosečnostjo in da se zavedajo posledic uživanja škodljivih substanc na plod in mater. Nosečnice so največ podatkov o posledicah uživanja škodljivih substanc med nosečnostjo pridobile preko spleta. Sklep: Pomembno je, da so nosečnice dovolj dobro izobražene o posledicah uživanja škodljivih substanc, se zavedajo tveganja in se vedejo odgovorno, ter poiščejo ustrezno pomoč, če jo potrebujejo.
Ključne besede: nosečnost, škodljive substance, droge, plod, posledice.
Objavljeno: 27.09.2016; Ogledov: 1298; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

18.
MEDIKALIZACIJA NOSEČNOSTI IN PORODA KOT DRUŽBENA KONSTRUKCIJA
Mirko Prosen, 2016, doktorska disertacija

Opis: Medikalizacija je sociokulturni proces, skozi katerega nemedicinski problemi postanejo opredeljeni in zdravljeni kot medicinski. To je oblika normativnega družbenega procesa, kateremu je podvrženo vse več fizioloških pojavov, med njimi tudi nosečnost in porod, ki nista le biološki, temveč tudi kulturni in družbeni dogodek. Doktorska disertacija obravnava medikalizacijo nosečnosti in poroda v širšem družbenem kontekstu oblikovanja porodnih praks. V teoretičnem delu je pojasnjen proces medikalizacije na primeru nosečnosti in poroda, ki se konča z identifikacijo indikatorjev medikalizacije poroda. Namen, v empiričnem delu zasnovane raziskave, je bil z združevanjem kvalitativnih in kvantitativnih metod, celovito proučiti fenomen medikalizacije nosečnosti in poroda. V ta namen so bila oblikovana naslednja raziskovalna vprašanja: kako doživljajo in sprejemajo medikalizacijo nosečnosti in poroda ženske po lastni izkušnji in kakšen je njihov odnos do naravnega poroda; kako zaznavajo in doživljajo medikalizacijo nosečnosti in poroda ter naravni porod zdravstveni delavci, ki sodelujejo pri zagotavljanju zdravstvenega varstva žensk; kakšna je razlika v stopnji medikalizacije poroda med Slovenijo in drugimi izbranimi državami. V sklopu kvalitativne metodologije sta bili uporabljeni narativna metoda in fenomenološka študija, medtem ko je bila v sklopu kvantitativne metodologije uporabljena metoda sekundarne analize podatkov. V stratificiran namenski vzorec narativne metode je bilo vključenih 19 porodnic in v namenski vzorec fenomenološke študije 16 babic in 4 porodničarji. Priročni vzorec držav v sklopu sekundarne analize podatkov, je poleg Slovenije vključeval tudi Norveško in Finsko. Podatki narativne metode, analizirani s pomočjo metode analize vsebine, skozi štiri osrednje teme izpostavljajo porodne prakse, prepričanja in tradicije, vpete v institucionalno rojevanje; odzive nosečnic na spremljanje in odkrivanje deviantnosti v nosečnosti; reprezentacije materinstva in avtonomijo odločanja. Iz porodnih zgodb je razvidno, da je prva porodna izkušnja za porodnice najbolj določujoča in obenem tudi najbolj učeča izkušnja. Ravnanja porodnic usmerjajo spoznana tveganja, povezana s porodom, ki jih v očeh porodnic oblikujejo zdravstveni delavci, ožja družina, socialne mreže in mediji. Izsledke fenomenološke analize po Colaizzi, ki je bila narejena posebej za babice in porodničarje, pri babicah opredeljuje 12 tematskih skupin in porodničarjih 11. Oboji se zavedajo, da je porod naravni dogodek in medikalizacija ni vedno potrebna, a je pogosto rezultat zahtev porodnic in vpliva farmacevtske industrije. Kompozitni indeks medikalizacije poroda, sestavljen iz devetih indikatorjev med letoma 2000 in 2012 kaže, da se je stopnja medikalizacije poroda v Sloveniji glede na leto 2000 do leta 2012 povečala za 80,3 %, na Finskem za 30 % in Norveškem za 18,3 %. V primerjavi z obema državama je v Sloveniji od leta 2000 najbolj porasla aplikacija antibiotikov ob porodu, število epiduralnih analgezij in carskih rezov. Trend rasti carskih rezov pri prvo in drugorodnicah nakazuje, da se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnje. Medikalizacija sama po sebi ni ne dobra ne slaba. V 21. stoletju bi bilo nepredstavljivo, da bi nekatere bolezni ali stanja povsem demedikalizirali in jih s tem vrnili v čas naravne danosti, visoke umrljivosti ali družbene stigmatizacije. Ugotovitve teoretičnega in empiričnega dela osvetljujejo medikalizacijo nosečnosti in poroda z različnih perspektiv.
Ključne besede: medicina, porodništvo, babištvo, zdravje žensk, nosečnost, porod, medikalizacija, indeks medikalizacije poroda, družbene dimenzije
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 2195; Prenosov: 537
.pdf Celotno besedilo (4,66 MB)

19.
Porod nekoč in danes
Blažka Sapač, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Nekoč ženske nosečnosti niso načrtovale in prav zaradi tega se je rodilo večje število otrok. V nosečnosti niso posvečale posebne pozornosti načinu življenja. Delale so kot prej in delale so vse do poroda. Rodile so doma ob prisotnosti mater, sosed ali pa babice. Možje pri porodu niso bili prisotni. Danes se nosečnosti načrtujejo. Nosečnice posvečajo posebno pozornost načinu življenja. Organizirano je odlično predporodno varstvo in nosečnice se pripravljajo na porod tako telesno kakor psihično. Porodi potekajo v porodnišnici ob prisotnosti partnerja. Tudi po porodu je za družine poskrbljeno, kar pa nekoč ni bilo. Starši so upravičeni do koriščenja materinskega dopusta, očetovskega dopusta, starševskega dopusta in do denarne pomoči za novorojenčka. Namen diplomskega dela je predstaviti življenje nosečnice, priprave na porod, potek poroda, ter vlogo partnerja pri porodu, tako nekoč kot danes. Metodologija raziskovanja: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in kvantitativno raziskovalno metodologijo. Kot instrument raziskovanja smo uporabili anketni vprašalnik, ki je bil razdeljen med tri starostne skupine žensk, ki so vsaj enkrat rodile. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da se je starost žensk ob rojstvu prvega otroka višala, da se je nosečnost vse bolj načrtovala ter vodila pod zdravniškim nadzorom. Nosečnice so vse bolj skrbele za uravnovešeno prehrano, začele so se vse bolj izobraževati o nosečnosti in porodu. Vse več porodov je potekalo v porodnišnicah ob prisotnosti partnerja, ki so bili ženskam v pomoč tudi po porodu. Diskusija in zaključek: Z rezultati ankete smo ugotovili, da je razvoj na področju nosečnosti, poroda in poporodnega varstva potekal v pozitivni smeri, tako v prid nosečnicam, kakor tudi novorojenčkom. Ženske danes rodijo enega ali dva otroka, le redke več. Prav zaradi tega se na nosečnost pripravijo in jo načrtujejo. V nosečnosti skrbijo za svoje telo, spremenijo prehranske navade, nehajo kaditi in piti alkohol. Včasih so se ženske poroda bale, danes pa se psihično in fizično dobro pripravijo na porod, saj obiskujejo šolo za starše, izobražujejo se iz knjig in preko spleta ... Partnerji so jim danes v veliko pomoč v poporodnem obdobju. Ker poteka porod danes v porodnišnici so ob zapletih prisotni zdravniki, zato je umrljivost mater in dojenčkov minimalna.
Ključne besede: družina, nosečnost, nosečnica, vloga partnerja, porod, babica
Objavljeno: 23.05.2016; Ogledov: 1789; Prenosov: 327
.pdf Celotno besedilo (730,98 KB)

20.
Ginekološki vzroki akutnega abdomna v nosečnosti
Darja Arko, Sarah Dobnik, Iztok Takač, 2014, pregledni znanstveni članek

Opis: Pri akutnem abdomnu v nosečnosti je lahko neposreden vzrok v nosečnosti sami ali pa z njo sploh ni povezan. Incidenca akutnega abdomna v nosečnosti je 1/500-635. Vzrok je lahko kirurška, ginekološka ali internistična bolezen. Pri kliničnem pregledu in laboratorijskih rezultatih moramo upoštevati anatomske in fiziološke spremembe v nosečnosti. Zdravniki so pogosto postavljeni pred izziv, kadar gre za diagnostiko in zdravljenje nosečih bolnic. Ultrazvočna preiskava je metoda izbire za večino ginekoloških in neginekoloških vzrokov akutnega abdomna v nosečnosti. Vpliv ionizirajočega sevanja na plod zaradi radioloških preiskav odmislimo, kadar gre za kritično bolno nosečnico. Kirurško zdravljenje vključuje oba pristopa, laparoskopijo in laparotomijo.
Ključne besede: ginekološki vzroki, akutni abdomen, nosečnost, zunajmaternična, abrupcija posteljice
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 995; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (470,29 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici