1. Učinek terapevtske vadbe na bolečino v križu in medeničnem obroču v nosečnostiAida Mehmedović, 2025, magistrsko delo Opis: V zaključnem delu smo se osredotočili na vpliv terapevtske vadbe na bolečino v križu in medeničnem obroču med nosečnostjo. Glede na to, da je bolečina v teh predelih pogosta težava, ki prizadane mnoge nosečnice, smo izvedli sistematičen pregled znanstvene literature, da bi preučili obstoječe raziskave in ugotovili, kako lahko terapevtska vadba prispeva k lajšanju teh težav. V analizo smo vključili 12 ključnih raziskav, ki obravnavajo različne vrste vadbe in njihove učinke na nosečnice. Rezultati so pokazali, da terapevtska vadba znatno pozitivno vpliva na zmanjšanje bolečine v križu in medeničnem obroču, kar potrjuje pomembnost telesne aktivnosti med nosečnostjo. Ugotovili smo tudi, da se učinkovitost vadbe razlikuje glede na posameznice, kar pomeni, da je vrsta vadbe, ki najbolj deluje, odvisna od ravni telesne pripravljenosti nosečnice pred nosečnostjo. Ta ugotovitev poudarja nujnost individualiziranega pristopa pri načrtovanju terapevtskih programov. Ker se potrebe in zmožnosti nosečnic razlikujejo, je ključnega pomena, da se vadbeni programi prilagajajo specifičnim potrebam vsake posameznice. Potrebno bi bilo opraviti več raziskav na tem področju za razvoj prilagojenih terapevtskih strategij, ki bi lahko učinkovito lajšale bolečine in izboljšale kakovost življenja nosečnic. S tem lahko prispevamo k boljšemu razumevanju vloge terapevtske vadbe v nosečnosti in njenem potencialu za izboljšanje zdravja in dobrobiti bodočih mamic.
Ključne besede: bolečina, nosečnost, vadba, fizioterapija
Objavljeno v DKUM: 10.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
 Celotno besedilo (578,74 KB) |
2. Vpliv joge v nosečnosti na variabilnost srčne frekvence in sinhronizacijo srčno-žilnega sistema z dihanjem po izpostavljenosti stresuIvan Žebeljan, 2024, doktorska disertacija Opis: Vadba joge v nosečnosti bi lahko pozitivno vplivala na potek nosečnosti preko delovanja na avtonomni živčni sistem nosečnice. Namen raziskave je bil ovrednotiti vpliv vadbe joge v nosečnosti na avtonomno živčevje z meritvami variabilnosti srčne frekvence (HRV) in kardiorespiratorne sinhronizacije.
Vključili smo 69 nosečnic: 33 jih je redno vadilo jogo in 36 kontrol. Trikrat tekom nosečnosti smo opravili meritve HRV in faznih kardiorespiratornih sinhronizacijskih indeksov. Meritve smo opravili pred in po vadbi joge (ali 30-minutnem sprehodu v kontrolni skupini) v mirovanju ter med in po testu pomnjenja (mentalnemu stresu). Za statistično analizo smo uporabili 2x3x2 tri-smerno analizo variance. Statistično značilnost smo določili pri p<0,05.
Analiza HRV je pokazala povečane vrednosti HRV kazalcev, kar nakazuje na povečano parasimpatično aktivnost v mirovanju ter med in po izpostavljenosti stresu pri nosečnicah, ki so vadile jogo (vse p vrednosti <0,01). Statistično pomembnih razlik v kardiorespiratorni sinhronizaciji med skupinama ni bilo.
Vadba joge v nosečnosti je povezana z višjo parasimpatično aktivnostjo, ki se kaže s povišanimi kazalci HRV v mirovanju ter ob akutnem stresu. Ob redni vadbi ti učinki vztrajajo skozi celotno nosečnost.
Ključne besede: joga, nosečnost, variabilnost srčne frekvence, kardiorespiratorna sinhronizacija, mentalni stres
Objavljeno v DKUM: 09.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (3,56 MB) |
3. Pravica do prekinitve nosečnosti - primerjava slovenskega, hrvaškega in ameriškega pravnega sistema : magistrsko deloUrška Bračko, 2024, magistrsko delo Opis: Tema o umetni prekinitvi nosečnosti – splavu še zmeraj po svetu ostaja tabu tema ter eno izmed najbolj razdvajajočih vprašanj v sodobni družbi, saj se na tem področju prepletajo različne družbene vrednote (pravica do življenja, pravica do telesne avtonomije), ki jih ljudje različno prioritiziramo. Vsekakor je razumevanje ter dojemanje abortusa močno povezano s političnimi, kulturnimi ter verskimi vrednotami in je to glavni razlog za oteženo dosego konsenza o ureditvi umetne prekinitve nosečnosti na globalni ravni. Ne glede na razlike v državnih ureditvah abortusa pa je pomembno, da se priznajo pravice ženskam do telesne avtonomije in se zagotavi tudi celovita podpora, kar vključuje dostop do zdravstvenih storitev, izobraževanja in morebitno socialno podporo. Na drugi strani pa je pomembno zaščititi tudi pravico do življenja, ki je prav tako ena izmed temeljnih pravic po vsem svetu. V ta namen so oblikovani različni koncepti po svetu, ki omogočajo ženskam svobodno odločitev o prekinitvi nosečnosti, hkrati pa preprečujejo, da bi že »živo bitje, ki se nahaja v telesu nosečnice« umrlo kot posledica umetne prekinitve nosečnosti. Tako slovenska in hrvaška ureditev denimo dovoljujeta umetno prekinitev nosečnosti na zahtevo nosečnice do dopolnjenega 10. tedna nosečnosti, kasneje pa le s soglasjem posebne komisije. Ameriška ureditev je za razliko od slovenske in hrvaške, urejena zelo neenotno, saj je zveznim državam prepuščeno, da same določajo, kako bodo uredile abortus, kar zagotavlja neenak položaj žensk v Združenih državah Amerike in jih prisiljuje, da potujejo v države, ki jim je storitev splava omogočena.
Ključne besede: splav, nosečnost, zarodek, ugovor vesti, zasebnost, medicinsko pravo, morala
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 56; Prenosov: 94
Celotno besedilo (1,64 MB) |
4. Cepljenje proti covid-19 med nosečnostjoNastja Špur, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Covid-19 je okužba, ki lahko pri ogroženih posameznikih pušča trajne posledice ali ogroža življenje. Med ogrožene skupine prebivalstva uvrščamo tudi nosečnice. Najboljša zaščita pred okužbo so cepljenja, zato smo pregledali raziskave, ali slednje velja tudi za nosečnice. Namen diplomskega dela je raziskati priporočila in indikacije cepljenja proti covidu-19 med nosečnostjo.
Metode: Pregledali, analizirani in sintetizirali smo znanstveno literaturo s področja cepljenja proti covidu-19 med nosečnostjo. Iskanje je potekalo v bazah: PubMed, CINAHL in ScienceDirect.
Rezultati: V podatkovni bazi PubMed smo identificirali 374 člankov, v bazi CINAHL 45 člankov in v bazi ScienceDirect 89 člankov. Po pregledu in upoštevanju vključitvenih in izključitvenih meril smo v končni pregled vključili 11 raziskav. Ugotovili smo, da devet raziskav potrjuje, da je cepivo popolnoma varno in brez navedenih hujših stranskih učinkov.
Razprava in zaključek: Naša raziskava je pripomogla k temu, da smo dokazali, da je cepivo proti covidu-19 varno, saj v 10 od 11 člankov dokazujejo dejstva, da neželenih dogodkov, ki bi vplivali na plod ali mater po cepljenju, ni.
Ključne besede: nosečnost, covid-19, cepljenje
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 151; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,37 MB) |
5. Cesarean scar pregnancy : case report and review of the literatureAndraž Dovnik, Polona Kores Testen, Lea Mlakar, Milan Reljič, Darja Arko, Iztok Takač, 2014, strokovni članek Ključne besede: zapleti po carskem rezu, nosečnost v brazgotini, vaginalni ultrazvok, histerotomija
Objavljeno v DKUM: 11.04.2024; Ogledov: 211; Prenosov: 8
Celotno besedilo (187,30 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
6. Gastric cancer in pregnancy - diagnostic and therapeutic dilemma : case reportLucija Kuder, Andraž Dovnik, Matjaž Horvat, Iztok Takač, 2016, strokovni članek Ključne besede: rak želodca, nosečnost, carski rez, gastrektomija, limfadenektomija
Objavljeno v DKUM: 11.04.2024; Ogledov: 195; Prenosov: 15
Celotno besedilo (90,95 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
7. |
8. |
9. |
10. |
