1. Problem zaposlovanja žensk v obdobju nosečnosti in materinstvaEva Hajdinjak, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko zaposlovanja žensk v času nosečnosti in materinstva. V teoretičnem delu smo obravnavali vlogo ženske skozi zgodovino in na trgu dela danes, raziskali smo, kako nosečnost in fizične spremembe privedejo do zdravstvenih težav, ki lahko vplivajo na sposobnost opravljanja dela, ter raziskali slovensko zakonodajo, ki tako ali drugače ščiti nosečnice in matere na trgu dela.
Glavni cilji so bili ugotoviti, kakšno je mnenje nosečnic in mater o njihovih pravicah, informiranju in zaposlovanju v obdobju nosečnosti in materinstva, kako delodajalci nosečnicam in materam olajšajo delo na delovnem mestu ter kako delodajalci gledajo na (prihajajočo) naznanitev nosečnosti pri svojih zaposlenih. To smo storili s pomočjo raziskave z uporabo anketnega vprašalnika.
Ugotovili smo, da velik del problematike zaposlovanja nosečnic in mater izhaja iz nepoznavanja zakonodaje, bodisi s strani delodajalca bodisi s strani (zaposlenih) žensk. To potrjuje že samo dejstvo, da polovica anketirank priznava, da zakonodaje ne pozna ter da kar 80 % anketirank meni, da imajo ženske z otroki ali nosečnicam na trgu dela slabše pogoje. Nepoznavanje zakonodaje se kaže tudi v tem, da delodajalec, nadrejeni vidijo v noseči zaposleni hudo (finančno) breme, kar seveda ni res, v kolikor oba akterja (zaposlena in delodajalec, nadrejeni) opravlja svoje dolžnosti (npr. da se delodajalec pripravi na odhod delavke na porodniški dopust). Ključnega pomena pa so tudi odnosi med zaposlenimi in nadrejenimi na delovnem mestu in v celotni organizaciji. Slabi medsebojni odnosi lahko nosečnici prinesejo nemalo dodatnega stresa
Ključne besede: zaposlovanje, nosečnost, materinstvo, ženske
Objavljeno v DKUM: 01.02.2023; Ogledov: 256; Prenosov: 56
 Celotno besedilo (664,22 KB) |
2. Prehranjevalne navade nosečnic, ki uživajo vegansko prehranoKatarina Milic, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Veganska prehrana je v današnjem svetu vse pogostejša, tudi v nosečnosti. Nosečnice, ki uživajo vegansko prehrano, si s takim načinom prehrane v nosečnosti ne zagotavljajo ustreznega prinosa hranilnih snovi, ki so potrebne za zdrav razvoj nosečnosti ploda. Namen diplomskega dela je ugotoviti, katera prehrambna dopolnila vključujejo med nosečnostjo v prehrano in, ali so med nosečnostjo dobile podporo zdravstvenih delavcev pri načrtovanju veganske prehrane.
Raziskovalna metoda: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 30 nosečnic, ki so se v času nosečnosti prehranjevale vegansko.
Rezultati: Ugotovili smo, da 97 % nosečnic uporablja uravnoteženo vegansko prehrano, pomagajo si z znanjem, ki so ga v 74 % pridobile na internetu in v 26 % od prijateljev in družine. Vse nosečnice vključujejo vsaj eno prehrambno dopolnilo k uravnoteženi veganski prehrani in pazijo na priporočila zdrave prehrane v času nosečnosti ali kombinacijo kompleksa prehrambnih dopolnil, namenjenih nosečnicam.
Razprava in sklep: Ugotovili smo torej, če je veganska prehrana primerno načrtovana in uravnotežena, lahko zadostuje potrebam nosečnic v času nosečnosti in ne vpliva negativno na razvoj ploda ali izid nosečnosti. Nosečnice, ki se prehranjujejo vegansko, morajo biti temeljito poučene o prehrani in opremljene z znanjem o vseh morebitnih tveganjih, ki jih lahko tovrstni način prehranjevanja prinese v času nosečnosti.
Ključne besede: nosečnost, veganska prehrana, prehranska dopolnila v nosečnosti
Objavljeno v DKUM: 25.01.2023; Ogledov: 228; Prenosov: 63
Celotno besedilo (1,35 MB) |
3. Vpliv izobraževanja o spolnosti na poznavanje zdrave spolnosti in odnos študentov do spolnostiNika German, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Mladostniško spolno in reproduktivno zdravje ostaja v današnjem svetu izziv. Tvegano spolno vedenje je v mladostniškem obdobju zelo pogosto, posledica tega pa so spolno prenosljive bolezni in neželene nosečnosti. Namen zaključnega dela je ugotoviti, v kolikšni meri izobraževanje o spolnosti vpliva na poznavanje zdrave spolnosti in odnos študentov do spolnosti.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili metodo pregleda literature. Izvedli smo sistematičen pregled literature ter analizirali znanstveno in strokovno literaturo na tematiko spolne vzgoje pri študentih. Literaturo smo iskali v naslednjih podatkovnih bazah: CINAHL, PubMed, MEDLINE, ScienceDirect in Web of Science. Postopek iskanja in zbiranja literature smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA, kakovost člankov pa smo kritično ocenili s pomočjo kontrolnih seznamov JBI.
Rezultati: Od pridobljenih 168 zadetkov smo glede na primernost v zaključno analizo vključili osem člankov. Ugotovili smo, da ima spolna vzgoja pozitiven vpliv na znanje študentov in njihov odnos do spolnosti, ki pa se kaže tudi v odgovornem spolnem vedenju le-teh.
Razprava in zaključek: Celovita spolna vzgoja pripomore k zmanjšanemu pojavljanju tveganih oblik spolnega vedenja in s tem povezanih posledic. Mladostniki imajo pravico do izobraževanja na področju spolne vzgoje in pogovora o teh tematikah z ljudmi, ki jim lahko zaupajo, bodisi je to starš, učitelj ali pa medicinska sestra.
Ključne besede: mladostniki, spolna vzgoja, neželena nosečnost, spolno prenosljive bolezni, medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 200; Prenosov: 47
Celotno besedilo (1,17 MB) |
4. Telesna aktivnost med nosečnostjo in pojavnost carskega rezaUrška Špegel, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Število carskih rezov pri nas in v svetu narašča. Carski rez je povezan z več zapleti v primerjavi z vaginalnim porodom. Telesna aktivnost v času nosečnosti je ukrep, ki ima številne prednosti za mamo in otroka ter izboljša izide poroda. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kako telesna aktivnost med nosečnostjo vpliva na pojavnost carskega reza.
Metode: Izvedli smo pregled literature v podatkovnih bazah PubMed, SAGE in Web of Science. Vključili smo randomizirane kontrolirane klinične raziskave v angleškem jeziku, objavljene med letoma 2012 in 2022. Za prikaz iskanja, pregleda in izbire člankov smo uporabili priporočila PRISMA. Članke smo kritično ocenili. Izvedli smo vsebinsko analizo. Uporabljena je bila deskriptivna metoda.
Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 12 raziskav. Telesna aktivnost med nosečnostjo vpliva na pojavnost carskega reza in lahko prispeva k zmanjšanju pojavnosti le-tega. Priporoča se zmerna telesna aktivnost 30 do 60 minut, dva do štirikrat tedensko.
Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da telesna aktivnost med nosečnostjo vpliva na zmanjšanje pojavnosti carskega reza. Zdravstveni delavci bi morali vzpodbujati k telesni aktivnosti, saj bi s tem lahko vplivali na višje število vaginalnih porodov.
Ključne besede: telesna aktivnost, nosečnost, carski rez
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 235; Prenosov: 85
Celotno besedilo (1,05 MB) |
5. Listerioza v nosečnostiLaura Aracki, 2022, diplomsko delo Opis: Listerioza povezana z nosečnostjo je v svetu še vedno zelo nepoudarjena in je novosti polna tema obravnave. Bolezen, ki je v današnjem svetu med vodilnimi in ki med nosečnostjo povzroča številne zaplete, kot so spontan splav, prezgodnji porod in mrtvorojenost otroka, je zaradi svoje preproste simptomatike še vedno velika uganka. Namen zaključnega dela je s pregledom, analizo in sintezo literature raziskati stopnjo osveščenosti nosečnic o listeriozi in preprečevanju listerioze.
Ključne besede: Nosečnost, listerioza, Listeria Monocytogenes, dejavniki tveganja, poznavanje
Objavljeno v DKUM: 07.10.2022; Ogledov: 318; Prenosov: 167
Celotno besedilo (1,40 MB) |
6. Vpliv pandemije COVID-19 na duševno zdravje nosečnicNataša Resnik, 2022, diplomsko delo Opis: COVID-19 se je hitro razširil po vsem svetu in povzročil pandemijo, ki je prinesla mnoge ukrepe varovanja javnega zdravja in spremenila življenje tudi nosečnicam. Vsled tega je namen zaključnega dela raziskati vpliv pandemije COVID-19 na duševno zdravje nosečnic.
Zaključno delo temelji na raziskovalni metodi dela analize in sinteze podatkov. Izveden je bil »scooping« pregled (pregled obsega) znanstvene literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah Cinahl, MEDLINE, SAGE Journals in Web of Science glede na vključitvene in izključitvene kriterije. Potek iskanja virov smo prikazali s PRISMA diagramom. Kakovost izbranih člankov smo ocenjevali in jih uvrstili v nivo s pomočjo hierarhije dokazov. Rezultate smo pridobili na osnovi vsebinske analize in sinteze zbranih podatkov.
V analizo in pregled smo vključili 34 člankov. Ugotovili smo, da so negotovosti in spremembe v zdravstveni praksi v času pandemije ustvarile dodatno zaskrbljenost ter negativno vplivale na duševno zdravje nosečnic. Nosečnice tako tvegajo razvoj duševnih težav, kot so depresija, tesnoba in simptomi posttravmatskega stresa. Raziskovalci poudarjajo psihosocialno podporo in pomen spremljanja perinatalnega duševnega zdravja med pandemijo za zaščito duševnega zdravja nosečnic.
Pregled literature na temo duševnega zdravja nosečnic v času pandemije COVIDA-19 pri slednjih izkazuje strah, zaskrbljenost, depresijo in anksioznost. Kako razsežen je psihološki vpliv pandemije, ki še vedno traja, še strokovnjaki sami ne vedo, zato bodo v prihodnje potrebne nove raziskave.
Ključne besede: nosečnost, koronavirus, depresija, tesnoba, psihosocialna podpora
Objavljeno v DKUM: 04.03.2022; Ogledov: 788; Prenosov: 156
Celotno besedilo (1,19 MB) |
7. |
8. Vpliv poporodne depresije na skrb za dojenčkaMichele Videmšek, 2021, diplomsko delo Opis: V poporodnem obdobju se v materinem telesu dogajajo številne spremembe, katerih končni cilj je vzpostaviti takšno anatomsko, fiziološko, metabolično in hormonsko stanje, kot je bilo pred zanositvijo. Po porodu najmanj ena ali dve ženski od desetih postaneta depresivni. Neustrezna povezava mati–otrok je lahko ena najnevarnejših in sprva mogoče bolj spregledanih situacij, ki lahko pustijo negativne posledice v psihičnem zdravju otroka.
Uporabljena je deskriptivna metoda dela. Uporabili smo sistematični pristop dela z metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene literature ter metodo kompilacije. Pregled literature smo izvedli v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, SAGE journals in ScienceDirect s pomočjo ključnih besed v angleškem jeziku. Potek iskanja literature smo predstavili v diagramu PRISMA.
Poporodna depresija ima številne neposredne in posredne negativne učinke na otrokov razvoj, vključno z manjšo kakovostjo domačega okolja ter zmanjšano materino občutljivostjo in skrbnostjo. Zato se tudi zdi pomembno, da depresijo v poporodnem obdobju čim prej odkrijemo in zdravimo, da bi se izognili škodljivim posledicam.
Ključne besede: poporodno obdobje, nosečnost, poporodne duševne motnje, otrok, mati
Objavljeno v DKUM: 30.11.2021; Ogledov: 539; Prenosov: 129
Celotno besedilo (497,42 KB) |
9. Odločitve nosečnic za opravljanje prenatalnega testiranja pri odkrivanju genetskih napak: invazivne in ne invazivne metodeKarin Kramberger, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod: Bistvenega pomena je, na podlagi katerih dejavnikov se nosečnice odločajo za sprejem oziroma zavrnitev prenatalnega testiranja, saj zdravstveni delavci na ta način lažje razumejo razloge za sprejem ali zavrnitev in lahko nosečnicam lažje predstavijo možnosti drugih oblik testiranja.
Metode: Za pripravo zaključnega dela smo sistematično pregledali, analizirali in sintetizirali znanstveno in strokovno literaturo. Literaturo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah Sage, Web of Science, CINAHL in Medline. Pri iskanju podatkov smo se omejili na članke v angleškem jeziku, ki temeljijo na kvalitativni in kvantitativni metodologiji. Pri pregledu smo upoštevali priporočila poteka iskanja virov po PRISMA. Kritično oceno smo izvedli s pomočjo orodja Joanna Briggs Institute.
Rezultati: V analizo smo vključili 13 člankov. Ugotovili smo, da nosečnice odločitev večinoma sprejmejo na podlagi lastnih izkušenj. Za prenatalno testiranje se odločajo predvsem z namenom, da bodo naredile vse, kar jim je ponujeno, da zagotovijo rojstvo zdravega otroka. Pomembno je, da zdravstveni delavci dajemo pravilne in strokovne informacije z namenom, da nosečnica sprejme pravo odločitev.
Razprava in sklep: Pomembno je, da so ženske ozaveščene o možnostih, ki se jim ponujajo in se nato odločijo za prenatalno testiranje na podlagi strokovnega znanja in ne laičnih informacij. Vsekakor obstajajo tveganja prenatalnih testov, vendar so le-ta zanemarljiva v primerjavi s prednostmi, ki jih takšni testi nudijo.
Ključne besede: nosečnost, prenatalno testiranje, genetska motnja, odločitve
Objavljeno v DKUM: 30.11.2021; Ogledov: 456; Prenosov: 103
Celotno besedilo (1,22 MB) |
10. Spremembe in kakovost spolnega življenja nosečnicTjaša Ribaš, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod: Čas nosečnosti prinese veliko sprememb, ki vplivajo na spremembe v spolnem odnosu in na doživljanje spolnosti v času nosečnosti. V zaključnem delu smo želeli ugotoviti, do kakšnih sprememb prihaja pri spolnih odnosih v času nosečnosti in kako to vpliva na njihovo kakovost.
Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja, podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketiranje je potekalo preko spletnega okolja 1ka. V raziskavi je sodelovalo 163 nosečnic v zadnjem trimesečju nosečnosti in 87 žensk, ki so rodile pred največ pol leta pred začetkom raziskave. Rezultate smo statistično obdelali s pomočjo programov Microsoft Word in Excel 2019.
Rezultati: Ugotovili smo, da se skozi trimesečja zmanjšuje pogostost spolnih odnosov, predvsem je razlika ugotovljena med tistimi, pri katerih so spolni odnosi pred nosečnostjo potekali vsaj tri- ali večkrat na teden. Zmanjšana je tudi kakovost spolnih odnosov (povprečna ocena kakovosti spolnih odnosov anketirank je bila v času nosečnosti za 2,82 nižja kot pred nosečnostjo). Največjo težavo oziroma vzrok za zmanjšanje pogostosti spolnih odnosov predstavljajo odsvetovani spolni odnosi (32 %), rastoč trebuh (17 %), strah pred škodovanjem plodu (15 %) ter slabost in bruhanje (12 %).
Razprava in sklep: Spremembe, ki se pojavljajo v času nosečnosti, lahko vplivajo na partnerski odnos. Kakovost spolnega življenja se z vsakim tromesečjem v primerjavi s časom pred nosečnostjo slabša, zaradi prisotnih sprememb. Zato je pomembno, da imajo pari tudi možnost svetovanja glede spolnih aktivnosti v času nosečnosti.
Ključne besede: Nosečnost, nosečniške spremembe, spolna aktivnost, partnerstvo.
Objavljeno v DKUM: 25.10.2021; Ogledov: 568; Prenosov: 95
Celotno besedilo (923,42 KB) |
