| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 63
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv poporodne depresije na skrb za dojenčka
Michele Videmšek, 2021, diplomsko delo

Opis: V poporodnem obdobju se v materinem telesu dogajajo številne spremembe, katerih končni cilj je vzpostaviti takšno anatomsko, fiziološko, metabolično in hormonsko stanje, kot je bilo pred zanositvijo. Po porodu najmanj ena ali dve ženski od desetih postaneta depresivni. Neustrezna povezava mati–otrok je lahko ena najnevarnejših in sprva mogoče bolj spregledanih situacij, ki lahko pustijo negativne posledice v psihičnem zdravju otroka. Uporabljena je deskriptivna metoda dela. Uporabili smo sistematični pristop dela z metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene literature ter metodo kompilacije. Pregled literature smo izvedli v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, SAGE journals in ScienceDirect s pomočjo ključnih besed v angleškem jeziku. Potek iskanja literature smo predstavili v diagramu PRISMA. Poporodna depresija ima številne neposredne in posredne negativne učinke na otrokov razvoj, vključno z manjšo kakovostjo domačega okolja ter zmanjšano materino občutljivostjo in skrbnostjo. Zato se tudi zdi pomembno, da depresijo v poporodnem obdobju čim prej odkrijemo in zdravimo, da bi se izognili škodljivim posledicam.
Ključne besede: poporodno obdobje, nosečnost, poporodne duševne motnje, otrok, mati
Objavljeno: 30.11.2021; Ogledov: 45; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (497,42 KB)

2.
Odločitve nosečnic za opravljanje prenatalnega testiranja pri odkrivanju genetskih napak: invazivne in ne invazivne metode
Karin Kramberger, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Bistvenega pomena je, na podlagi katerih dejavnikov se nosečnice odločajo za sprejem oziroma zavrnitev prenatalnega testiranja, saj zdravstveni delavci na ta način lažje razumejo razloge za sprejem ali zavrnitev in lahko nosečnicam lažje predstavijo možnosti drugih oblik testiranja. Metode: Za pripravo zaključnega dela smo sistematično pregledali, analizirali in sintetizirali znanstveno in strokovno literaturo. Literaturo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah Sage, Web of Science, CINAHL in Medline. Pri iskanju podatkov smo se omejili na članke v angleškem jeziku, ki temeljijo na kvalitativni in kvantitativni metodologiji. Pri pregledu smo upoštevali priporočila poteka iskanja virov po PRISMA. Kritično oceno smo izvedli s pomočjo orodja Joanna Briggs Institute. Rezultati: V analizo smo vključili 13 člankov. Ugotovili smo, da nosečnice odločitev večinoma sprejmejo na podlagi lastnih izkušenj. Za prenatalno testiranje se odločajo predvsem z namenom, da bodo naredile vse, kar jim je ponujeno, da zagotovijo rojstvo zdravega otroka. Pomembno je, da zdravstveni delavci dajemo pravilne in strokovne informacije z namenom, da nosečnica sprejme pravo odločitev. Razprava in sklep: Pomembno je, da so ženske ozaveščene o možnostih, ki se jim ponujajo in se nato odločijo za prenatalno testiranje na podlagi strokovnega znanja in ne laičnih informacij. Vsekakor obstajajo tveganja prenatalnih testov, vendar so le-ta zanemarljiva v primerjavi s prednostmi, ki jih takšni testi nudijo.
Ključne besede: nosečnost, prenatalno testiranje, genetska motnja, odločitve
Objavljeno: 30.11.2021; Ogledov: 16; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

3.
Spremembe in kakovost spolnega življenja nosečnic
Tjaša Ribaš, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Čas nosečnosti prinese veliko sprememb, ki vplivajo na spremembe v spolnem odnosu in na doživljanje spolnosti v času nosečnosti. V zaključnem delu smo želeli ugotoviti, do kakšnih sprememb prihaja pri spolnih odnosih v času nosečnosti in kako to vpliva na njihovo kakovost. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja, podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketiranje je potekalo preko spletnega okolja 1ka. V raziskavi je sodelovalo 163 nosečnic v zadnjem trimesečju nosečnosti in 87 žensk, ki so rodile pred največ pol leta pred začetkom raziskave. Rezultate smo statistično obdelali s pomočjo programov Microsoft Word in Excel 2019. Rezultati: Ugotovili smo, da se skozi trimesečja zmanjšuje pogostost spolnih odnosov, predvsem je razlika ugotovljena med tistimi, pri katerih so spolni odnosi pred nosečnostjo potekali vsaj tri- ali večkrat na teden. Zmanjšana je tudi kakovost spolnih odnosov (povprečna ocena kakovosti spolnih odnosov anketirank je bila v času nosečnosti za 2,82 nižja kot pred nosečnostjo). Največjo težavo oziroma vzrok za zmanjšanje pogostosti spolnih odnosov predstavljajo odsvetovani spolni odnosi (32 %), rastoč trebuh (17 %), strah pred škodovanjem plodu (15 %) ter slabost in bruhanje (12 %). Razprava in sklep: Spremembe, ki se pojavljajo v času nosečnosti, lahko vplivajo na partnerski odnos. Kakovost spolnega življenja se z vsakim tromesečjem v primerjavi s časom pred nosečnostjo slabša, zaradi prisotnih sprememb. Zato je pomembno, da imajo pari tudi možnost svetovanja glede spolnih aktivnosti v času nosečnosti.
Ključne besede: Nosečnost, nosečniške spremembe, spolna aktivnost, partnerstvo.
Objavljeno: 25.10.2021; Ogledov: 167; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (923,42 KB)

4.
Vpliv vegetarijanske prehrane v nosečnosti
Maja Zver, 2021, diplomsko delo

Opis: Vegetarijanstvo je širok pojem, ki zajema številne podskupine različnih diet, ki se delijo glede na vključevanje živil v prehrano. V zadnjih desetletjih se vse več mladih odloča za takšne oblike prehrane iz različnih vzrokov. Še posebej občutljiva skupina postanejo nosečnice, saj mora ženska v gestaciji s prehrano zadostiti svojim energijskim potrebam in potrebam njenega otroka. Namen zaključnega dela je bil raziskati, kako vpliva vegetarijanska prehrana nosečnice na potek nosečnosti in razvoj njenega ploda. Izvedli smo pregled, analizo in sintezo domače in tuje literature, ki se nanaša na vegetarijansko prehrano med nosečnostjo ter njene vplive na potek nosečnosti in razvoj ploda. Upoštevali smo PRISMA priporočila. Ugotovili smo, da problem predstavljajo neprimerno sestavljene vegetarijanske prehrane, kjer velikokrat prihaja do pomanjkanja hranilnih snovi, kot so vitamin B12, D, cink, jod, železo, kalcij in omega 3 maščobne kisline. Pomanjkanje ključnih hranil vodi do številnih zapletov med nosečnostjo, pa tudi raznih zdravstvenih težav kasneje v življenju otrok vegetarijanskih mater. Z omejevanjem vnosa živil se viša tveganje za primanjkljaj makro in mikroelementov. Lakto-ovo vegetarijanska prehrana med nosečnostjo se je izkazala, kot varna z upoštevanjem priporočil in načrtovanjem jedilnikov. Raziskave kažejo, da so izidi nosečnosti pri uravnoteženi vegetarijanski prehrani primerljivi z omnivorno prehrano.
Ključne besede: nosečnost, razvoj ploda, uravnotežena prehrana, vegetarijanstvo
Objavljeno: 07.07.2021; Ogledov: 153; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

5.
Zdravstvena obravnava nosečnic v primarnem zdravstvenem varstvu v času COVID-19 epidemije
Anja Golob, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: COVID-19 je nalezljiva bolezen, ki se je pri nas in po svetu razširila ter povzročila globalno pandemijo, katera predstavlja tveganje za vso prebivalstvo, vključno z nosečnicami. Naš namen je bil raziskati zdravstveno obravnavo nosečnic v primarnem zdravstvenem varstvu v prvem valu pandemije COVID-19 pri nas in po svetu. Metodologija: Zaključno delo temelji na deskriptivni metodi dela. Izveden je bil sistematični pregled znanstvene in strokovne literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, MEDLINE, ScienceDirect, Wiley Online Library in SAGE Journals, glede na vključitvene in izključitvene kriterije. Pri tem smo upoštevali smernice in prikazali potek iskanja virov s PRISMA diagramom. Rezultate smo predstavili opisno. Rezultati: V analizo in pregled smo vključili 26 člankov. Ugotovili smo, da so nosečnice v času pandemije COVID-19 bile zaskrbljene in prestrašene, saj niso vedele, kako lahko okužba SARS-CoV-2 vpliva nanje, na njihove še nerojene otroke, na zdravstveno obravnavo v primarnem zdravstvenem varstvu, na njihovo vsakdanje in psihično življenje, glede na spreminjanje ukrepov in nasvetov. Avtorji poudarjajo upoštevanje preventivnih zaščitnih ukrepov za preprečevanje okužbe z COVID-19 . Razprava in sklep: Pregled literature na temo nosečnost v času pandemije COVID-19 prikazuje strah, stres in anksioznost ter preusmeritev nekaterih nosečniških pregledov na telemedicino. Na žalost tudi nosečnice in novorojenčki okužbi SARS-CoV-2 niso mogli ubežati. Vertikalen prenos okužbe je sicer že bil potrjen, vendar je možnost dokaza še vedno negotova in zahteva nadaljnje študije. Okužba s COVID-19 zaradi njene novosti še vedno predstavlja ogromen vprašaj, zato bodo v prihodnje potrebne nove raziskave.
Ključne besede: SARS-CoV-2, koronavirus, nosečnost, primarna zdravstvena raven
Objavljeno: 23.03.2021; Ogledov: 432; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

6.
Žrtve uživanja prepovedanih drog v nosečnosti
Sandra Samida, 2020, magistrsko delo

Opis: Nosečnost je specifično obdobje žensk, v katerem se žensko telo privaja na sobivanje z otrokom; obenem pa velja za obdobje, ko mora bodoča mama še posebej paziti na svoje zdravje. V prvi vrsti je treba zagotoviti normalen potek nosečnosti, istočasno pa normalen in zdrav razvoj ploda. Na tem mestu so izpostavljene predvsem prepovedane droge, uživanje katerih med nosečnostjo vpliva na še nerojenega otroka, saj povzroča otrokovo odvisnost, ki se z rojstvom prekine. To pomeni, da posledično pri otroku nastopi odtegnitvena kriza, ki se kaže z različnimi simptomi. Tako teoretično kot empirično so najpogosteje izpostavljeni naslednji: razdražljiv in neutolažljiv jok, tremor in tresenje, neuspešno sesanje, neuravnovešena temperatura, težave s spanjem, hranjenjem in dihanjem, simptomi prehlada. Ugotovljeno je bilo, da so problematične predvsem dolgoročne posledice, ki otroka spremljajo skozi daljše obdobje v življenju, in posledice, ki otrokovo življenje huje prizadenejo. Na tem mestu je govora o poškodbah možganov, prenehanju dihanja, nenadni smrti, pa tudi o različnih vrstah okužb. Na podlagi empiričnega dela se zaključuje, da tovrstna dejanja niso kazensko preganjana; poleg tega naj ne bi šlo za drastično težavo. Odprta so številna vprašanja, na katera ni podanih odgovorov. Spet na drugi strani imamo odgovore, pa so nezadovoljivi glede na naše rezultate. Namen je opozoriti na problematiko uživanja drog v nosečnosti, pri čemer želimo poudariti premalo poudarjene pravice še nerojenega otroka.
Ključne besede: nosečnost, prepovedane droge, vplivi, razvoj otroka, posledice, magistrska dela
Objavljeno: 28.10.2020; Ogledov: 317; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

7.
Podpora partnerja med nosečnostjo
Nuša Podlesnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Vpletenost partnerja med nosečnostjo pozitivno vpliva na žensko zdravje. Aktivno vključevanje v šolo za starše ter prisotnost na zdravniških pregledih partnerju omogoča, da se poveže z otrokom še pred rojstvom in se bolje pripravi na vlogo očeta.
Ključne besede: nosečnost, vloga partnerja, očetovstvo
Objavljeno: 07.10.2020; Ogledov: 279; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (482,23 KB)

8.
Neonaticid - vzroki in prevencija
Tina Arko, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi predstavimo kaj je neonaticid in kako se razlikuje od detomora in od umora otroka na splošno. Predstavimo razvoj skozi zgodovino, saj je bil neonaticid prisoten že v antični Grčiji in Rimu, prav tako ga poznajo v vseh kulturah po celem svetu. Predstavimo in razložimo kakšni so motivi in možni razlogi zaradi katerih bi nosečnica pomislila na neonaticid ter kako naj bi izgledala tipična storilka. Čeprav je večina storilk mladih, samskih in manj izobraženih, se pojavljajo primeri starejših, izobraženih, zaposlenih in poročenih storilk, tako opozorimo na to, da ne moremo govoriti o tipični storilki. Opozorimo tudi na razliko med neonaticidom in detomorom, saj pri detomoru večjo vlogo igrajo duševne in osebnostne motnje. Predstavimo problem zanikanja in zakrivanja nosečnosti, ki sta velika indikatorja za možen neonaticid. Izpostavimo tudi dejstvo, da je samo raziskovanje neonaticida oteženo, saj veliko primerov pade v polje sive kriminalitete. V nadaljevanju se poglobimo v prevencijo. Najprej se je potrebno osredotočiti na preprečitev same nosečnosti. To lahko storimo s pomočjo kontracepcije in spolne vzgoje. Nato poudarimo, da je potrebno izobraziti mlade kako prepoznati znake nosečnosti, ter kakšne možnosti določena država ponuja v primeru, da do nosečnosti pride in bi jo posameznice želele prekiniti. Izpostavimo, da je v takih primerih potrebno vzpostaviti tudi zaupanje do bližnjih, saj obstajajo alternativne možnosti, za katere morebitne storilke ne vedo. Odvisno je od države do države a veliko jih ponuja možnosti kot so varno zavetje, inkubatorji za novorojenčke in anonimni porod. Te možnosti predstavimo in prikažemo kako delujejo, ter kako so lahko učinkoviti. Nazadnje predstavimo tudi stanje v Sloveniji, koliko neonaticidov oziroma detomorov imamo pri nas, ter če država ponuja možnost takih alternativ, kot smo jih spoznali v prejšnjih poglavjih.
Ključne besede: diplomske naloge, detomor, neonaticid, nezaželena nosečnost, socialna zavednost, inkubatorji, anonimni porod
Objavljeno: 21.09.2020; Ogledov: 239; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

9.
Prehrana nosečnice z anemijo zaradi pomanjkanja železa
Tjaša Grajner, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Anemija zaradi pomanjkanja železa je ena izmed pogostih bolezenskih stanj v nosečnosti. Najpogosteje se pojavi zaradi povečane potrebe po železu. S prehrano z veliko železa in železovimi preparati, preprečujemo nastanek posledic pri materi in plodu. Namen diplomskega dela je ugotoviti prehranjevalne navade nosečnic z anemijo zaradi pomanjkanja železa. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. Kot raziskovalni inštrument smo uporabili vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 30 nosečnic z anemijo zaradi pomanjkanja železa, ki so obiskale izbrani dispanzer za žene. Rezultati: Ugotovili smo, da 80 % nosečnic dobi dovolj informacij o prehrani bogati z železom. Nasvete o prehrani upošteva 50 % nosečnic. Enkrat na dan uživa meso 20 % nosečnic, sadje 47 % nosečnic, žita 23 % nosečnic, ter temno listnato zelenjavo 7 % nosečnic. 30 % nosečnic uživa ribe dvakrat na teden. Diskusija in zaključek: Raziskava pokaže, da nosečnice z anemijo zaradi pomanjkanja železa, delno upoštevajo priporočila o prehrani bogati z železom. Nadaljnje delo bi bilo smiselno usmeriti v prehranske delavnice v okviru dispanzerjev za žene. Zlasti zdravstveni delavci lahko s promocijo ustrezne prehrane v nosečnosti vplivajo na izboljšanje prehranjevalnih navad nosečnic.
Ključne besede: anemija v nosečnosti, pomanjkanje železa, medicinska sestra, zdrava prehrana, nosečnost
Objavljeno: 19.07.2019; Ogledov: 712; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (535,31 KB)

10.
Informiranost mladih o postopku in zapletih umetne prekinitve nosečnosti z abortivno tabletko
Maruša Reš, 2019, diplomsko delo

Opis: Obdobje najhitrejšega razvoja v življenju je mladostništvo, zato sta spolna vzgoja in izobraževanje mladih na to tematiko v tem obdobju zelo pomembna, saj s tem ohranjamo nizko raven mladostniške nosečnosti in posledično splavnosti.
Ključne besede: Neželena nosečnost, medikamentozni splav, potek umetne prekinitve nosečnosti, spolna vzgoja.
Objavljeno: 27.06.2019; Ogledov: 564; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici