Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomirana medicinska sestra izvaja zdravstveno-vzgojno delo, še posebej pri nosečnicah, kjer je pomembno, da jim predstavi zdrav življenjski slog ter težave, ki jih prinaša nezdrav življenjski slog. Kajenje predstavlja vzrok za široko problematiko težav, ki nastanejo kot posledica zavestne razvade. Kajenje povzroča odvisnost, resna obolenja in tudi škodljivo vpliva na plod v nosečnosti. Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom, ki smo ga objavili na spletni strani 1ka. Pri analizi podatkov smo izvedli opisno statistiko. Rezultate smo predstavili v obliki grafov. V naši raziskavi smo ugotovili, da je od 162 anketiranih nosečnic 52 % kadilk, škodljivih vplivov kajenja se zaveda 96,1 % anketirank, kljub temu pa jih 62,7 % ne preneha s kajenjem med nosečnostjo. Ugotovili smo tudi, da večina nosečnic, ki kadijo, poskuša zmanjšati vnos tobaka med nosečnostjo v primerjavi s številom pokajenih cigaret pred zanositvijo. Diplomirane medicinske sestre s pomočjo dobre negovalne anamneze nosečnic in z dokazi podprto zdravstveno nego ugotavljajo pojavnost in pogostost kajenja pri njih. Izobražujejo nosečnice glede zdravega življenjskega sloga, škodljivih vplivov kajenja na plod, svetujejo prenehanje kajenja med nosečnostjo in v času dojenja.
Ključne besede: razvada, diplomirana medicinska sestra, zdravstveno-vzgojno delo, nosečnica
Objavljeno v DKUM: 22.03.2024; Ogledov: 436; Prenosov: 120
Celotno besedilo (1,31 MB)

Opis: Izhodišča: Zdrava uravnotežena prehrana v obdobju nosečnosti predstavlja uživanje varne, energijsko in hranilno uravnotežene ter varovalne hrane. Splošna priporočila glede zdrave uravnotežene prehrane niso enaka za vse nosečnice in jih je potrebno individualno prilagajati. Pomembno je, da ženska že pred nosečnostjo uživa zdravo uravnoteženo prehrano ali takoj, ko izve za nosečnost. Namen zaključnega dela je predstaviti pomen in načela zdravega uravnoteženega prehranjevanja v času nosečnosti in z raziskavo ugotoviti prehranjevalne navade nosečnic pred zanositvijo in v času nosečnosti. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Empirični podatki so zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 45 anketirank. Raziskava je potekala v letu 2019. Vanjo so bile vključene nosečnice, ki so bile v času anketiranja noseče in ženske, ki so bile noseče v letu 2018. Rezultati: Večina anketirank (82 %) meni, da je njihova prehrana dovolj pestra in raznolika. V času nosečnosti so bile naklonjene spremembam in so upoštevale načela zdrave uravnotežene prehrane, saj je kar 47 % anketirank spremenilo način prehranjevanja. V dnevno prehrano je 58 % anketirank vključilo več zelenjave in 56 % anketirank zmanjšalo vnos sladic in sladkih pijač. Po navodilih zdravstvenega osebja so uživale tudi prehranske dodatke (folna kislina, železo). Diskusija in zaključek: Nosečnost je čas, ko je ženska bolj motivirana za pozitivne spremembe. V raziskavi smo ugotovili, da so anketiranke spremenile svoj življenjski slog v času nosečnosti (spremenile so prehranjevanje, vključile telesno aktivnost, počitek). Za spremembe v času nosečnosti je pomembno svetovanje zdravstvenega osebja.
Ključne besede: nosečnica, prehranjevanje, mikrohranila, makrohranila, prehranska dopolnila
Objavljeno v DKUM: 09.03.2021; Ogledov: 2529; Prenosov: 235
Celotno besedilo (1,13 MB)

Opis: Diplomsko delo z naslovom Priprave nosečnic na porod in novorojenca je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu diplomske naloge je predstavljeno prenatalno (predrojstveno) obdobje, razvoj otroka po mesecih, splav, kako potekajo priprave na porod ter porod. V drugem delu je predstavljen empirični del, katerega namen je bil ugotoviti, kako se nosečnice pripravljajo na porod, nego in vzgojo otroka, katera čustva pokažejo ob misli na porod, kaj pričakujejo od svojega otroka ter kako dobro so pripravljene na nosečnost, porod in otroka. Podatke smo zbrali s pomočjo spletne ocenjevalne lestvice, namenjene nosečim ženskam, in jih kasneje uredili s programom SPSS. V raziskavo je bilo vključenih 84 nosečnic v starosti od 20 do 49 let. Raziskava je pokazala, da se noseče ženske različno pripravljajo na prihod otroka.
Ključne besede: prenatalno obdobje, razvoj, nosečnica, nosečnost, porod
Objavljeno v DKUM: 29.11.2018; Ogledov: 1633; Prenosov: 255
Celotno besedilo (575,01 KB)

Opis: Izhodišča: Multipla skleroza je ena izmed pogostejših avtoimunskih kroničnih bolezni, ki najpogosteje prizadene mlajše odrasle osebe oz. ljudi v obdobju zgodnjih srednjih let. Ženske, ki še nimajo otrok, so zaradi bolezni pogosto v veliki dilemi, ali naj družino sploh načrtujejo. Čeprav multipla skleroza na nosečnost ne vpliva negativno, je pomembno, da ženske, ki se odločijo za naraščaj, o tem dobro premislijo. Namen diplomskega dela je predstaviti multiplo sklerozo nasploh, opisati vpliv nosečnosti na multiplo sklerozo in na podlagi študije primera predstaviti obravnavo pacientke s to boleznijo med nosečnostjo po procesni metodi dela. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in kvalitativno metodo dela. Izvedena je bila študija primera nosečnice z multiplo sklerozo, s pomočjo intervjuja na podlagi delno strukturiranega vprašalnika. V pomoč pri zbiranju podatkov nam je bila tudi medicinska dokumentacija in opazovanje pacientke. Rezultati: Ugotovili smo, da pri pacientki z blažjim potekom bolezni nosečnost nima hujšega vpliva na splošno stanje pacientke. V nosečnosti se je pojavilo glede na stanje pred nosečnostjo nekaj novih negovalnih diagnoz, vendar pa so nekatere bile le posledica same nosečnosti. Bolezen je v nosečnosti nekoliko vplivala le na določene življenjske aktivnosti, in sicer najbolj na spanje in počitek, izločanje in odvajanje ter na vzdrževanje normalne telesne temperature. Prav tako smo ugotovili, da pri pacientki z blažjim potekom bolezni ni potrebe po carskem rezu, zato je pri pacientki načrtovan naravni porod. Diskusija in zaključek: Spoznali smo, da nosečnost pri obravnavani pacientki z multiplo sklerozo ni povzročala večjih težav. Ko se pacientka z multiplo sklerozo odloči za otroka, je dobro, da nosečnost načrtuje skupaj s svojim ginekologom in nevrologom, ki ji nudita strokovna mnenja, nasvete, navodila in podporo. Pred zanositvijo je priporočljivo, da pacientka dobro pozna svoj potek bolezni ter spozna, kako bolezen vpliva na partnerski odnos, saj breme, ki se pojavi z rojstvom otroka precej vpliva tudi na partnerja.
Ključne besede: multipla skleroza, nosečnica, multipla skleroza v nosečnosti, porod, družina
Objavljeno v DKUM: 01.03.2017; Ogledov: 2163; Prenosov: 229
Celotno besedilo (533,14 KB)

Opis: Teoretična izhodišča: Pomen besede revščina razumemo vsi in obstaja po vsem/celem svetu, prav tako se pojavlja za vrati slovenskih družin. Nosečnost je naraven pojav in pod besedo nosečnost si predstavljamo žensko, ki bi se morala devet mesecev posvečati zdravemu načinu življenja in se veseliti prihajajočega rojstva otroka, vendar imamo veliko nosečnic, katere so zaradi stiske in revščine primorane razmišljati o tem, kako bodo finančno sposobne skrbeti za svojo družino in otroka. V diplomski nalogi »Nosečnost in revščina« smo najprej opisali revščino in vpliv revščine na nosečnost, prav tako smo z uporabo individualno vodenega intervjuja z nosečnico po funkcionalnih vzorcih zdravega obnašanja Majory Gordon ugotovili, kakšno je duševno, telesno in socialno stanje nosečnice ter zdravstveno vzgojno delovanje patronažne medicinske sestre pri nosečnici. Diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu je na področju zdravstvene nege nosečnice, otročnice in novorojenčka samostojna ter zagotavlja kontinuirano zdravstveno nego. Naloga diplomirane medicinske sestre je, da deluje zdravstveno vzgojno in vzpodbuja zdrav življenjski slog nosečnice ter celotne družine. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na deskriptivni (opisni) metodi dela in kvalitativni metodologiji, izvedli smo individualno voden intervju z nosečnico, katero je revščina neposredno prizadela. Po enajstih funkcionalnih vzorcih zdravega obnašanja Majory Gordon smo nosečnici postavili štiriinšestdeset vprašanj. Rezultati: Iz rezultatov smo ugotovili, da ima preventivni patronažni obisk pri nosečnici zelo pomembno vlogo ravno pri vzpostavitvi odnosa med nosečnico in družino ter patronažno medicinsko sestro. Revščina na nosečnico, s katero smo izvedli individualno voden intervju, po funkcionalnih vzorcih zdravega obnašanja Majory Gordon ne vpliva v tolikšni meri, da bi škodovala duševnemu, telesnemu ali socialnemu stanju nosečnice. Nosečnica ostaja pozitivna glede prihodnosti sebe in svoje družine. Tako nosečnica kot njen partner vesta, da morata zraven stvari, ki jih bosta rabila za otroka, odmisliti željo po idealnih stvareh in se osredotočiti na funkcionalnost. Sklep: Rezultati raziskave kažejo, kako pomembno vlogo ima socialni suport družine in ostalih bližnjih pri nosečnici, saj ravno zaradi podpore družine ostaja zelo optimistična glede prihodnosti. V patronažni zdravstveni negi je zelo pomembno, da zraven nosečnice obravnavamo tudi družino s katero živi, saj smo tako dobili širši pogled na celotno dogajanje v družini in ugotovili, kako pomembno vlogo ima družina v patronažni zdravstveni negi. Temelj zdravstvene nege v patronažnem varstvu je dobra komunikacija, ki poteka v razgovoru med nosečnico in patronažno medicinsko sestro. Revščina je problem, o katerem noseča žena težko govori. Veselje, ki ga ženska čuti ob pričakovanju rojstva otroka, je čustvo, ki je trenutno zelo močno in dominira ostalim. V obdobju otročnice in novorojenca pa se bodo pojavili že prvi problemi v negi in prehranjevanju (v primeru, če otrok ne bo dojen, potrebe po prehranskih dodatkih, plenicah in oblačilih). Takrat bo patronažna medicinska sestra uporabila vsa sredstva v družini in okolici, da bo otrok dobro napredoval, kljub revščini v družini.
Ključne besede: patronažna medicinska sestra, nosečnica, revščina, patronažno varstvo, zdravstvena nega.
Objavljeno v DKUM: 03.10.2016; Ogledov: 1784; Prenosov: 299
Celotno besedilo (1,10 MB)