| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 29
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Zdrava uravnotežena prehrana v času nosečnosti
Aleksandra Novaković, 2021, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Zdrava uravnotežena prehrana v obdobju nosečnosti predstavlja uživanje varne, energijsko in hranilno uravnotežene ter varovalne hrane. Splošna priporočila glede zdrave uravnotežene prehrane niso enaka za vse nosečnice in jih je potrebno individualno prilagajati. Pomembno je, da ženska že pred nosečnostjo uživa zdravo uravnoteženo prehrano ali takoj, ko izve za nosečnost. Namen zaključnega dela je predstaviti pomen in načela zdravega uravnoteženega prehranjevanja v času nosečnosti in z raziskavo ugotoviti prehranjevalne navade nosečnic pred zanositvijo in v času nosečnosti. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Empirični podatki so zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 45 anketirank. Raziskava je potekala v letu 2019. Vanjo so bile vključene nosečnice, ki so bile v času anketiranja noseče in ženske, ki so bile noseče v letu 2018. Rezultati: Večina anketirank (82 %) meni, da je njihova prehrana dovolj pestra in raznolika. V času nosečnosti so bile naklonjene spremembam in so upoštevale načela zdrave uravnotežene prehrane, saj je kar 47 % anketirank spremenilo način prehranjevanja. V dnevno prehrano je 58 % anketirank vključilo več zelenjave in 56 % anketirank zmanjšalo vnos sladic in sladkih pijač. Po navodilih zdravstvenega osebja so uživale tudi prehranske dodatke (folna kislina, železo). Diskusija in zaključek: Nosečnost je čas, ko je ženska bolj motivirana za pozitivne spremembe. V raziskavi smo ugotovili, da so anketiranke spremenile svoj življenjski slog v času nosečnosti (spremenile so prehranjevanje, vključile telesno aktivnost, počitek). Za spremembe v času nosečnosti je pomembno svetovanje zdravstvenega osebja.
Ključne besede: nosečnica, prehranjevanje, mikrohranila, makrohranila, prehranska dopolnila
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 179; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

2.
Obravnava žensk in poporodne depresije na primarnem nivoju zdravstvenega varstva
Kaja Olaj, 2020, diplomsko delo

Opis: Poporodna depresija je resna duševna bolezen, ki prizadene veliko populacijo žensk. Namen zaključnega dela je raziskati obravnavo poporodne depresije na primarnem nivoju zdravstvenega varstva pri nas in v tujini. V zaključnem delu smo uporabili sistematičen pregled strokovne in znanstvene literature ter kvantitativno metodologijo raziskovanja. Literaturo smo pridobili iz slovenskih in tujih iskalnih baz podatkov (PubMed, ScienceDirect, SAGE Journas, COBISS). Pri tem smo si pomagali z vključitvenimi in izključitvenimi kriteriji. Vključili smo angleške in slovenske članke, ki so bili objavljeni od leta 2005 naprej ter polno dostopne članke. V podrobno analizo smo vključili 9 člankov. Ugotovili smo, da je v Sloveniji dobro poskrbljeno za obravnavo žensk na primarnem nivoju zdravstvenega varstva, saj so vse ženske vključene v preventivne programe, ki se izvajajo. To se razlikuje v drugih državah, kjer za ženske ni tako dobro poskrbljeno. Pregled literature je pokazal, da se obravnava žensk in poporodne depresije na primarnem nivoju zelo razlikuje. Za preprečevanje poporodne depresije je zelo pomembno zgodnje odkrivanje – izvajanje preventivnih programov. Potrebno bo nameniti več pozornosti pri obravnavi poporodne depresije, predvsem v smislu preprečevanja, tako pri nas kot tudi v tujini.
Ključne besede: Primarni nivo zdravstvenega varstva, nosečnica, otročnica, poporodna depresija, patronažna zdravstvena nega.
Objavljeno: 24.07.2020; Ogledov: 364; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

3.
Priprave nosečnic na porod in novorojenca
Urška Cehner, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Priprave nosečnic na porod in novorojenca je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu diplomske naloge je predstavljeno prenatalno (predrojstveno) obdobje, razvoj otroka po mesecih, splav, kako potekajo priprave na porod ter porod. V drugem delu je predstavljen empirični del, katerega namen je bil ugotoviti, kako se nosečnice pripravljajo na porod, nego in vzgojo otroka, katera čustva pokažejo ob misli na porod, kaj pričakujejo od svojega otroka ter kako dobro so pripravljene na nosečnost, porod in otroka. Podatke smo zbrali s pomočjo spletne ocenjevalne lestvice, namenjene nosečim ženskam, in jih kasneje uredili s programom SPSS. V raziskavo je bilo vključenih 84 nosečnic v starosti od 20 do 49 let. Raziskava je pokazala, da se noseče ženske različno pripravljajo na prihod otroka.
Ključne besede: prenatalno obdobje, razvoj, nosečnica, nosečnost, porod
Objavljeno: 29.11.2018; Ogledov: 619; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (575,01 KB)

4.
Osveščenost žensk o telesni aktivnosti v nosečnosti
Monika Dončec, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Telesna aktivnost je ključnega pomena za zdrav način življenja. Veliko žensk se prav v času nosečnosti odloči za opustitev telesne aktivnosti, saj imajo pomisleke, da bo le-ta negativno vplivala na plod. Pomembno je, da se ženskam tudi v tem obdobju svetuje vzdrževanje telesne aktivnosti, saj slednja pripomore tudi k lažjemu premagovanju nosečniških težav. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 13 vprašanj. Raziskavo smo izvedli v dispanzerju za ženske, v severovzhodni Sloveniji. Sodelovalo je 30 naključno izbranih žensk v rodni dobi. Rezultati: Ugotovili smo, da so ženske osveščene o telesni aktivnosti v nosečnosti. Poznajo primerne oblike telesne aktivnosti. V času nosečnosti so pridobile dovolj informacij o telesni aktivnosti in poznajo ugoden vpliv telesne aktivnosti na nosečnost in razvijajoči se plod. Sklep: Ženske so informirane o telesni aktivnosti v času nosečnosti. Še vedno pa je delež nosečnic, ki so premalo telesno aktivne. Za boljšo informiranost bi lahko poskrbela večja izbira različnih zloženk, brošur in priročnikov v dispanzerjih za ženske.
Ključne besede: nosečnica, vaje za nosečnice, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra, šport, vadba
Objavljeno: 04.06.2018; Ogledov: 712; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (286,95 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Zdravstvena obravnava nosečnice z multiplo sklerozo
Sabina Bricman, 2017, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Multipla skleroza je ena izmed pogostejših avtoimunskih kroničnih bolezni, ki najpogosteje prizadene mlajše odrasle osebe oz. ljudi v obdobju zgodnjih srednjih let. Ženske, ki še nimajo otrok, so zaradi bolezni pogosto v veliki dilemi, ali naj družino sploh načrtujejo. Čeprav multipla skleroza na nosečnost ne vpliva negativno, je pomembno, da ženske, ki se odločijo za naraščaj, o tem dobro premislijo. Namen diplomskega dela je predstaviti multiplo sklerozo nasploh, opisati vpliv nosečnosti na multiplo sklerozo in na podlagi študije primera predstaviti obravnavo pacientke s to boleznijo med nosečnostjo po procesni metodi dela. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in kvalitativno metodo dela. Izvedena je bila študija primera nosečnice z multiplo sklerozo, s pomočjo intervjuja na podlagi delno strukturiranega vprašalnika. V pomoč pri zbiranju podatkov nam je bila tudi medicinska dokumentacija in opazovanje pacientke. Rezultati: Ugotovili smo, da pri pacientki z blažjim potekom bolezni nosečnost nima hujšega vpliva na splošno stanje pacientke. V nosečnosti se je pojavilo glede na stanje pred nosečnostjo nekaj novih negovalnih diagnoz, vendar pa so nekatere bile le posledica same nosečnosti. Bolezen je v nosečnosti nekoliko vplivala le na določene življenjske aktivnosti, in sicer najbolj na spanje in počitek, izločanje in odvajanje ter na vzdrževanje normalne telesne temperature. Prav tako smo ugotovili, da pri pacientki z blažjim potekom bolezni ni potrebe po carskem rezu, zato je pri pacientki načrtovan naravni porod. Diskusija in zaključek: Spoznali smo, da nosečnost pri obravnavani pacientki z multiplo sklerozo ni povzročala večjih težav. Ko se pacientka z multiplo sklerozo odloči za otroka, je dobro, da nosečnost načrtuje skupaj s svojim ginekologom in nevrologom, ki ji nudita strokovna mnenja, nasvete, navodila in podporo. Pred zanositvijo je priporočljivo, da pacientka dobro pozna svoj potek bolezni ter spozna, kako bolezen vpliva na partnerski odnos, saj breme, ki se pojavi z rojstvom otroka precej vpliva tudi na partnerja.
Ključne besede: multipla skleroza, nosečnica, multipla skleroza v nosečnosti, porod, družina
Objavljeno: 01.03.2017; Ogledov: 1312; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (533,14 KB)

6.
MOŽNOSTI ŠPORTNIH AKTIVNOSTI PRI NOSEČNICAH
Namira Husić, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Možnosti športnih aktivnosti je empirično delo, pri katerem je bil namen predstaviti nosečnicam in ostalim možnosti športnih aktivnosti v času nosečnosti in ugotoviti, koliko so nosečnice športno aktivne v času pred nosečnostjo in kasneje v nosečnosti ter katere so športne aktivnosti, s katerimi se ukvarjajo v času nosečnosti. Zajeli smo skupino nosečnic v Sloveniji in skupino nosečnic v Nemčiji in opravili raziskavo, s katero smo prišli do rezultatov o športni aktivnosti nosečnic v času pred nosečnostjo in v nosečnosti. V teoretičnem delu smo predstavili obdobja nosečnosti, športno aktivnost v nosečnosti, vrste športnih aktivnosti v nosečnosti, priporočila za varno športno aktivnost v nosečnosti, vaje za nosečnice ter dosedanje raziskave v Sloveniji in Nemčiji. V empiričnem delu smo predstavili rezultate, ki so bili pridobljeni z deskriptivno raziskovalno metodo, pri zbiranju podatkov smo uporabili kvantitativno tehniko, z anketo vprašanj zaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 30 nosečnic v Sloveniji in 30 nosečnic v Nemčiji. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da nosečnice mlajše od 30 let niso bolj aktivne od tistih nad 30 let; da nosečnice niso več športno aktivne v nosečnosti kot pred nosečnostjo; da so pred nosečnostjo manj športno aktivne nosečnice v Sloveniji; da so nosečnice v Sloveniji več aktivne v nosečnosti; da se nosečnice v Nemčiji v primerjavi z nosečnicami v Sloveniji poslužujejo več različnih vrst aktivnosti.
Ključne besede: nosečnost, nosečnica, športna aktivnost
Objavljeno: 18.01.2017; Ogledov: 873; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (710,33 KB)

7.
NOSEČNOST IN REVŠČINA
Damjana Puklavec, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Pomen besede revščina razumemo vsi in obstaja po vsem/celem svetu, prav tako se pojavlja za vrati slovenskih družin. Nosečnost je naraven pojav in pod besedo nosečnost si predstavljamo žensko, ki bi se morala devet mesecev posvečati zdravemu načinu življenja in se veseliti prihajajočega rojstva otroka, vendar imamo veliko nosečnic, katere so zaradi stiske in revščine primorane razmišljati o tem, kako bodo finančno sposobne skrbeti za svojo družino in otroka. V diplomski nalogi »Nosečnost in revščina« smo najprej opisali revščino in vpliv revščine na nosečnost, prav tako smo z uporabo individualno vodenega intervjuja z nosečnico po funkcionalnih vzorcih zdravega obnašanja Majory Gordon ugotovili, kakšno je duševno, telesno in socialno stanje nosečnice ter zdravstveno vzgojno delovanje patronažne medicinske sestre pri nosečnici. Diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu je na področju zdravstvene nege nosečnice, otročnice in novorojenčka samostojna ter zagotavlja kontinuirano zdravstveno nego. Naloga diplomirane medicinske sestre je, da deluje zdravstveno vzgojno in vzpodbuja zdrav življenjski slog nosečnice ter celotne družine. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na deskriptivni (opisni) metodi dela in kvalitativni metodologiji, izvedli smo individualno voden intervju z nosečnico, katero je revščina neposredno prizadela. Po enajstih funkcionalnih vzorcih zdravega obnašanja Majory Gordon smo nosečnici postavili štiriinšestdeset vprašanj. Rezultati: Iz rezultatov smo ugotovili, da ima preventivni patronažni obisk pri nosečnici zelo pomembno vlogo ravno pri vzpostavitvi odnosa med nosečnico in družino ter patronažno medicinsko sestro. Revščina na nosečnico, s katero smo izvedli individualno voden intervju, po funkcionalnih vzorcih zdravega obnašanja Majory Gordon ne vpliva v tolikšni meri, da bi škodovala duševnemu, telesnemu ali socialnemu stanju nosečnice. Nosečnica ostaja pozitivna glede prihodnosti sebe in svoje družine. Tako nosečnica kot njen partner vesta, da morata zraven stvari, ki jih bosta rabila za otroka, odmisliti željo po idealnih stvareh in se osredotočiti na funkcionalnost. Sklep: Rezultati raziskave kažejo, kako pomembno vlogo ima socialni suport družine in ostalih bližnjih pri nosečnici, saj ravno zaradi podpore družine ostaja zelo optimistična glede prihodnosti. V patronažni zdravstveni negi je zelo pomembno, da zraven nosečnice obravnavamo tudi družino s katero živi, saj smo tako dobili širši pogled na celotno dogajanje v družini in ugotovili, kako pomembno vlogo ima družina v patronažni zdravstveni negi. Temelj zdravstvene nege v patronažnem varstvu je dobra komunikacija, ki poteka v razgovoru med nosečnico in patronažno medicinsko sestro. Revščina je problem, o katerem noseča žena težko govori. Veselje, ki ga ženska čuti ob pričakovanju rojstva otroka, je čustvo, ki je trenutno zelo močno in dominira ostalim. V obdobju otročnice in novorojenca pa se bodo pojavili že prvi problemi v negi in prehranjevanju (v primeru, če otrok ne bo dojen, potrebe po prehranskih dodatkih, plenicah in oblačilih). Takrat bo patronažna medicinska sestra uporabila vsa sredstva v družini in okolici, da bo otrok dobro napredoval, kljub revščini v družini.
Ključne besede: patronažna medicinska sestra, nosečnica, revščina, patronažno varstvo, zdravstvena nega.
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 947; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

8.
Porod nekoč in danes
Blažka Sapač, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Nekoč ženske nosečnosti niso načrtovale in prav zaradi tega se je rodilo večje število otrok. V nosečnosti niso posvečale posebne pozornosti načinu življenja. Delale so kot prej in delale so vse do poroda. Rodile so doma ob prisotnosti mater, sosed ali pa babice. Možje pri porodu niso bili prisotni. Danes se nosečnosti načrtujejo. Nosečnice posvečajo posebno pozornost načinu življenja. Organizirano je odlično predporodno varstvo in nosečnice se pripravljajo na porod tako telesno kakor psihično. Porodi potekajo v porodnišnici ob prisotnosti partnerja. Tudi po porodu je za družine poskrbljeno, kar pa nekoč ni bilo. Starši so upravičeni do koriščenja materinskega dopusta, očetovskega dopusta, starševskega dopusta in do denarne pomoči za novorojenčka. Namen diplomskega dela je predstaviti življenje nosečnice, priprave na porod, potek poroda, ter vlogo partnerja pri porodu, tako nekoč kot danes. Metodologija raziskovanja: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in kvantitativno raziskovalno metodologijo. Kot instrument raziskovanja smo uporabili anketni vprašalnik, ki je bil razdeljen med tri starostne skupine žensk, ki so vsaj enkrat rodile. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da se je starost žensk ob rojstvu prvega otroka višala, da se je nosečnost vse bolj načrtovala ter vodila pod zdravniškim nadzorom. Nosečnice so vse bolj skrbele za uravnovešeno prehrano, začele so se vse bolj izobraževati o nosečnosti in porodu. Vse več porodov je potekalo v porodnišnicah ob prisotnosti partnerja, ki so bili ženskam v pomoč tudi po porodu. Diskusija in zaključek: Z rezultati ankete smo ugotovili, da je razvoj na področju nosečnosti, poroda in poporodnega varstva potekal v pozitivni smeri, tako v prid nosečnicam, kakor tudi novorojenčkom. Ženske danes rodijo enega ali dva otroka, le redke več. Prav zaradi tega se na nosečnost pripravijo in jo načrtujejo. V nosečnosti skrbijo za svoje telo, spremenijo prehranske navade, nehajo kaditi in piti alkohol. Včasih so se ženske poroda bale, danes pa se psihično in fizično dobro pripravijo na porod, saj obiskujejo šolo za starše, izobražujejo se iz knjig in preko spleta ... Partnerji so jim danes v veliko pomoč v poporodnem obdobju. Ker poteka porod danes v porodnišnici so ob zapletih prisotni zdravniki, zato je umrljivost mater in dojenčkov minimalna.
Ključne besede: družina, nosečnost, nosečnica, vloga partnerja, porod, babica
Objavljeno: 23.05.2016; Ogledov: 1796; Prenosov: 329
.pdf Celotno besedilo (730,98 KB)

9.
ZDRAVSTVENO VZGOJNI PROGRAM NOSEČNICE Z GESTACIJSKIM DIABETESOM V DIABETOLOŠKI AMBULANTI
Karmen Čeh, 2015, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Gestacijski diabetes ali nosečnostna sladkorna bolezen predstavlja velik zdravstveni problem in zahteva velike spremembe v življenju nosečnice. Število nosečnic z gestacijskim diabetesom se iz leta v leto povečuje. Namen diplomskega dela je ugotoviti, ali nosečnice z gestacijskim diabetesom upoštevajo navodila zdravstvenega osebja in ali so dovolj informirane o svoji bolezni. Zanimalo nas je, ali gestacijski diabetes vpliva na kakovost življenja nosečnic. Najpomembnejši cilj pri zdravljenju in zdravstveni vzgoji nosečnic z gestacijskim diabetesom je obdržati vrednost glukoze v krvi v ciljnem območju. Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Izvedeno je bilo anketiranje 30 naključno izbranih nosečnic s postavljeno diagnozo gestacijski diabetes, ki so bile zdravljene v diabetološki ambulanti UKC Maribor. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so nosečnice dobro poučene o gestacijskem diabetesu. 93 % nosečnic navaja, da upošteva nasvete zdravstvenega osebja. Ob odkritju gestacijskega diabetesa se je 93 % nosečnicam, ki so sodelovale v anketi, kakovost življenja spremenila. Med vsemi spremembami so kot največjo težavo navedle samokontrolo glukoze v krvi in načrtovanje obrokov. Sklep: Nosečnica z gestacijskim diabetesom v času nosečnosti informacije išče povsod. Za uspešno izvedbo zdravstveno vzgojnega dela si mora medicinska sestra pridobiti zaupanje nosečnice, da ji lahko svetuje o zdravem življenjskem slogu, samokontroli ter samovodenju. Naloga nosečnice je vsakodnevno upoštevanje nasvetov zdravstvenega osebja, saj s tem preprečijo morebitne neugodne izide nosečnosti.
Ključne besede: nosečnica, gestacijski diabetes, ambulanta, zdravstvena vzgoja, samokontrola
Objavljeno: 23.11.2015; Ogledov: 1703; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

10.
TELESNA VADBA V NOSEČNOSTI
Tamara Husić, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo telesna vadba v nosečnosti je empirično delo. Namen naloge je bil raziskati telesno vadbo v času nosečnosti in opraviti raziskavo, ki nam je podala rezultate o telesni aktivnosti nosečnic. V teoretičnem delu smo predstavili telesno vadbo v nosečnosti, športne aktivnosti, ki so za nosečnico primerne, vadbo po trimesečjih, intenzivnost in količino vadbe in vodeno telesno vadbo. V empiričnem delu smo predstavili rezultate, ki smo jih dobili z kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja. Raziskovalni vzorec je zajemal 40 žensk, ki so bile noseče ali pa so že rodile. Pri anketi smo uporabili kvantitativno tehniko zbiranja podatkov, in sicer anketo, ki je bila sestavljena iz vprašanj zaprtega tipa. Na podlagi analize rezultatov smo ugotovili, da se ženske v večini zavedajo pomembnosti telesne vadbe v nosečnosti in jo zato tudi izvajajo.
Ključne besede: nosečnost, nosečnica, telesna vadba, športna aktivnost
Objavljeno: 06.10.2015; Ogledov: 1858; Prenosov: 552
.pdf Celotno besedilo (443,63 KB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici