| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Sodobni pristop k jezikovnemu svetovanju v gledališču na Slovenskem
Martin Vrtačnik, Hotimir Tivadar, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek predstavi različne pristope glede jezikovnega svetovanja v dramskem gledališču. V okviru zgodovine gledališkega lektorstva izpostavi pomen modernega dramaturškega koncepta pri oblikovanju sodobnega odrskega govora. Na podlagi uprizoritve besedila Generacije (1977) Dušana Jovanovića prikaže jezikovni nazor dramaturga in lektorja Marka Slodnjaka, ki je presegel takratno konservativnost v odrskem govoru. Slodnjakov jezikovni nazor in kritiški odzivi na Generacije so izhodišče za oblikovanje novega modela jezikovnega svetovanja v okviru odrskega govora, temelječega na kognitivizmu.
Ključne besede: slovenščina, odrski govor, normativnost, kognitivno jezikoslovje, dramsko gledališče, jezikovno svetovanje
Objavljeno v DKUM: 27.02.2018; Ogledov: 1179; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (486,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Diferenciacija jezika Erjavčeve pripovedi Avguštin Ocepek od prve izdaje (1860) do zadnjega ponatisa (2013)
Petra Slivnikar, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Diferenciacija jezika Erjavčeve pripovedi Avguštin Ocepek od prve izdaje (1860) do zadnjega ponatisa (2013) je na jezikovni ravni obravnavana Erjavčeva pripoved Avguštin Ocepek. Osnovni namen je bil s pomočjo jezikovne analize ugotoviti, kako se je jezik v različnih izdajah spreminjal in prilagajal sočasni jezikovni normi. V teoretičnem delu je predstavljeno življenje in delo avtorja pripovedi, Frana Erjavca, ter razvoj slovenskega knjižnega jezika v 19. stoletju, in sicer s posebnim ozirom na drugo polovico stoletja ter na pomembnejše jezikoslovce, ki so v tistem času oblikovali slovenski knjižni jezik. V empiričnem delu je podana analiza posameznih izdaj izbrane pripovedi na različnih jezikovnih ravneh (pravopisni, glasoslovni, oblikoslovni, leksikalni in skladenjski). Ugotovljeno je, da prva in druga izdaja analiziranega besedila iz 19. stoletja na nekaterih mestih odstopata od sočasne jezikovne norme, preostali ponatisi pa so z njo usklajeni, kljub temu pa so v njih ohranjeni leksikalni arhaizmi. Ti se pojavijo tudi v odlomku v sodobnem srednješolskem berilu, a imajo dodatna pomenska pojasnila. S tem je besedilo v večji meri približano ciljni publiki.
Ključne besede: Fran Erjavec, Avguštin Ocepek, slovenski knjižni jezik, 19. stoletje, normativnost jezika, jezikovna analiza
Objavljeno v DKUM: 19.09.2017; Ogledov: 1684; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici