| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
RAZVOJ PREKMURSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA MED OBEMA VOJNAMA (NA PRIMERU ANALIZE ČLANKOV V PREKMURSKEM GLASNIKU IN DÜŠEVNEM LISTU)
Anita Markoja, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga predstavlja razvoj prekmurskega jezika med obema vojnama, in sicer s pomočjo analize dveh prekmurskih časopisov — neodvisnega Prekmurskega glasnika, ki je izhajal v letih 1920—1922 ter protestantskega Düševnega lista, izhajajočega v obdobju 1922—1941. V uvodu je predstavljen protestantski pogled na razvoj prekmurskega jezika, kakor se je oblikoval v 18. stoletju, ko se je s Števanom Küzmičem normiral prekmurski knjižni jezik. Katoliški pisci so tak jezikovni koncept sprejeli in ga nadaljevali. Posebnost prekmurskih protestantov pa je bila v tem, da so v 2. polovici 19. stoletja nasedli madžarski raznarodovalni politiki in niso sprejeli skupnega slovenskega knjižnega jezika, so si pa za sprejem konec 19. in v začetku 20. stoletja toliko bolj prizadevali katoliški pisci, kar se je pokazalo tudi v prekmurski publicistiki med obema vojnama. Glavni del naloge je osredinjen na analizo Prekmurskega glasnika in Düševnega lista; gre za predstavitev obeh časopisov, predvsem pa besedil, v katerih je obravnavano vprašanje prekmurskega jezika, ki vključuje zavzemanje za skupno knjižno normo, slovensko kulturo in šolstvo. Uvedbi skupne knjižne norme je Prekmurski glasnik bil bolj naklonjen kot Düševni list, saj se je s svojimi članki trudil za postopno uvajanje knjižnega jezika na vsa področja, še posebej v šolstvu. Temu sledi še analiza besedilnih vrst ter iskanje podobnosti in različnosti, dodan pa je še kratek razmislek o položaju prekmurskega jezika po 2. svetovni vojni — poudarek je na ločeni predstavitvi razmer v Porabju in Prekmurju. Delo je zaključeno s sklepnimi ugotovitvami.
Ključne besede: prekmurski knjižni jezik, razvoj prekmurskega jezika med obema vojnama, enotna slovenska knjižna norma, Prekmurski glasnik, Düševni list
Objavljeno: 06.01.2010; Ogledov: 2084; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

3.
Skalarni produkt v računalniški grafiki
Maja Šalamun, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska seminarska naloga je sestavljena iz petih poglavij. Prvo poglavje je namenjeno ponovitvi osnovnih pojmov o vektorjih. V drugem poglavju je predstavljen skalarni produkt dveh vektorjev , s poudarkom na posplošitvi skalarnega produkta na poljuben vektorski prostor. Geometrijski interpretaciji skalarnega produkta je v celoti namenjeno tretje poglavje, ki se navezuje na dolžino vektorja (normo), razdaljo, pravokotnost in kot med vektorjema. Sledi poglavje o ortogonalnih in ortonomiranih množicah, kjer je izpostavljen Gram-Schmidtov algoritem kot postopek konstrukcije baze iz ortogonalnih vektorjev, poleg tega je omenjen še ortogonalni komplement. V zadnjem poglavju je predstavljena uporaba skalarnega produkta v računalniški grafiki. Trditve tega poglavja so podkrepljene s slikovnim materialom. Sklepna ugotovitev kaže na to, da je skalarni produkt matematična operacija, ki je v velikem obsegu vključena v vsa orodja računalniške grafike, kamor sodi tako programska kot strojna oprema, pri čemer velja omeniti, da gre v večini primerov za relativno nezahtevne računske operacije.
Ključne besede: vektorji, skalarni produkt, norma, ortogonalni vektroji, Gram-Schmidtov algoritem, geometrijski pomen skalarnega produkta, skalarni produkt v računalniški grafiki
Objavljeno: 10.11.2017; Ogledov: 549; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (682,87 KB)

4.
PRIDELEK IN PARAMETRI KLASA NAVADNE PIRE (Triticum aestivum (L.) subsp. spelta) V ODVISNOSTI OD SETVENE NORME
Ivica Setinšek, 2012, diplomsko delo

Opis: Pomemben dejavnik za rast in razvoj navadne pire (Triticum aestivum L. subsp. spelta) je gostota setve. Zato je namen diplomske naloge prouciti vpliv setvene norme in sorte v ekološki pridelavi na rast, razvoj in pridelek pire. V poljskem poskusu smo preizkušali vpliv setvene norme (100, 200, 300, 400, 500 in 600 semen m-2) dveh sort pire: 'Ostro' in 'Ebners rotkorn' na morfološke lastnosti rastlin, na parametre klasa ter kolicino pridelka. Uporabljeno je bilo ekološko seme. Poskus je potekal na Univerzitetnem kmetijskem centru UKC Pohorski dvor, izveden je bil v letih 2010/2011. Poljski poskus je imel dvanajst obravnavanj v štirih ponovitvah in je bil postavljen po metodi nakljucnega bloka. Rezultati kažejo, da gostota vpliva na parametre klasa. Na pridelek gostota nima vpliva, kar pomeni, da zaradi ugodnega produktivnega razrašcanja zadostujejo že nižje setvene norme. Sorta in interakcija med sorto in gostoto na proucevane lastnosti ne vplivajo.
Ključne besede: pira, setvena norma, parametri klasa, pridelek
Objavljeno: 22.10.2012; Ogledov: 1542; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (235,65 KB)

5.
Racionalizacija izdelave namiznih prtov
Katja Kelc, 2014, diplomsko delo

Opis: Hitri tempo življenja nas vedno znova sili k razvijanju takšnega načina dela in življenja, da mu lahko sledimo. Vse, kar se vrti okoli nas, je povezano s časom, zato mnogokrat velja slovenski pregovor: čas je denar. Diplomsko delo sem razdelila v štiri sklope. V uvodu sem predstavila predmet obravnave diplomskega dela. Drugi del zajema opise dela v delavnici od naročil do končnega izdelka in opise pojmov, kot sta racionalizacija in kronometriranje. Tretji del sestavljajo izračuni in podatki, dobljeni z opažanjem poteka dela v delavnici. V zadnjem, četrtem delu naloge, pa so predstavljeni rezultati, ki sem jih dobila v tretjem delu naloge. Diplomsko delo zaokrožuje zaključek, ki predstavlja povzetek ključnih ugotovitev.
Ključne besede: racionalizacija, delovni proces, kronometriranje, stroškovna kalkulacija, norma dela
Objavljeno: 14.04.2015; Ogledov: 835; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

6.
Primerjava časovnih analiz z metodo REFA in WORK FACTOR
Mihael Vitko, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga zajema normativne čase za izbrane operacije. Čase zajamemo s kronometrom ter jih ovrednotimo po metodi REFA. Za iste delovne operacije opravimo normativne čase še po Work-Factor hitrem postopku. Dobljene rezultate ovrednotimo, ugotovimo odstopanja ter jih komentiramo. Pozorni smo na dodatne čase. Ocenimo uporabnost obeh metod, njune prednosti in slabosti.
Ključne besede: • Časovna analiza • Časovna norma • Kronometriranje • Sistem v naprej določenih časov • Primerjava analiz
Objavljeno: 04.01.2013; Ogledov: 4287; Prenosov: 687
.pdf Celotno besedilo (3,88 MB)

7.
TEMELJNA NORMA - PREDPOSTAVKA ZA SNOVANJE USTAVE?
Jan Stajnko, 2013, diplomsko delo

Opis: Hans Kelsen veljavnost postavljenega pravnega reda ter vprašanje, ali določena pravna norma zavezuje naslovljence navezuje na vprašanje temeljne norme. Gre za predpostavljeno abstraktno strukturo, ki mora zaradi fundamentalne razlike med načinom povezanosti pravnih norm ter dejanskih dogodkov izhajati iz sfere Sollen. Vendar pa Kelsen te dvojnosti ne upošteva dosledno, kar je razvidno iz vzporedne vezanosti veljavnosti pravnega reda na učinkovitost, ki je očitno zasidrana v sferi Sein. Potreba po pravni normi tako postane vprašljiva. Takšno navezovanje je vprašljivo tudi iz vidika ohranjanja čistosti pravne znanosti, cilja, ki si ga zada na začetku Čiste teorije prava. Nadalje je postavitev temeljne norme kot najvišjega in temeljnega člena stopnjevitega pravnega reda vprašljiva tudi zaradi argumenta neskončnega regresa ter nejasnosti glede tako temeljnega vprašanja, kot je to, kdo temeljno normo sploh lahko predpostavlja. Zaradi teh razlogov menimo, da temeljna norma, kot je predstavljena v Čisto teoriji prava, ne predstavlja trdnega in logično argumentiranega temelja za snovanje ustave ali razloga za veljavnost pravnega reda.
Ključne besede: temeljna norma, Grundnorm, učinkovitost pravnega reda, stopnjevitost pravnega reda, Hans Kelsen, Čista teorija prava, argument neskončnega regresa, Sein in Sollen
Objavljeno: 10.10.2013; Ogledov: 1432; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (196,99 KB)

8.
Jezikovna odstopanja od knjižne norme v spisih dijakov dvojezične gimnazije v Celovcu
Alenka Valh Lopert, Melita Zemljak, 2012, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: slovenščina, jezikovna norma, odstopanja
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 348; Prenosov: 24
URL Povezava na celotno besedilo

9.
10.
Trubarjeva in Küzmičeva različica slovenskega knjižnega jezika
Marko Jesenšek, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: Ob Trubarjevi petstoletnici se ponovno odpirajo vprašanja o razvoju jezika in oblikovanju (enotne) slovenske knjižne norme. Začetki slovenskega knjižnega jezika so povezani z osrednjeslovenskim knjižnojezikovnim izročilom 16. stoletja, v 18. stoletju pa se srečamo še z vzhodnoslovenskim, ki je prav tako preraslo okvire pokrajinskosti in se je razvilo v samostojen knjižni jezik. Slovenščina je imela do sredine 19. stoletja dvojno normo - Trubar in Küzmič sta ustvarila nadnarečna jezikovna sestava, izhajajoča iz govornega in predknjižnega izročila, središčnih narečij in mestne (Trubar) oz. pokrajinske (Küzmič) govorice. Temeljno načelo njune stilistike je bila splošna razumljivost, s preseganjem narečnih posebnosti pa sta svojima jezikoma zagotovila knjižni status ter določila normo in predpis za osrednje- in vzhodnoslovenski knjižni jezik.
Ključne besede: slovenščina, prekmurski knjižni jezik, knjižna norma, vzhodnoslovenski knjižni jezik, osrednjeslovenski knjižni jezik, novoslovenščina
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 533; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (449,26 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici