| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ženitne šege in navade v Beli krajini in na Dolenjskem skozi čas
Maja Crnobrnja, 2009, diplomsko delo

Opis: Dilomsko delo predstavlja pomen pojmov "šege in navade", problem ženitovanja na Slovenskem v času fevdalizma, vpliv ljudskih verovanj na ženitovanje, izgled belokranjske ljudske noše, na kratko opiše kraj Semič, predstavi ženitovanjske šege in navade-vasovanje, snubljenje, zaroko, ženitovanjske osebe, vabljenje na ženitovanje, prevoz nevestine bale, slovo od samskega stanu itd. Predstavlja tudi turistično prireditev "Semiška ohcet", folklorno skupino "Semiška ohcet", pomen godcev in glasbe za življenje vaške skupnosti ter se zaključi s kratko primerjavo porok nekoč in danes.
Ključne besede: Ljudska verovanja, belokranjska ljudska noša, ženitne šege in navade, ohcet, delovanje folklornih skupin, godci.
Objavljeno: 22.08.2009; Ogledov: 5311; Prenosov: 637
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

2.
SLOVENSKA LJUDSKA ORNAMENTIKA NA ŽENSKIH TORBICAH
Urša Šimenc, 2009, diplomsko delo

Opis: »Slovenska ljudska ornamentika na ženskih torbicah« je diplomsko delo, ki obsega najprej teoretični in nato praktični del, pri katerem realizacija praktičnega sloni na teoretičnem. Slovensko ljudsko ornamentiko so v 18. in 19. stoletju, predvsem preprostejši ljudje, uporabljali za popestritev in olepševanje stavbnega eksterierja in interierja, pa tudi za okraševanje manjših, uporabnih predmetov za vsakdanjo rabo (posode, leseni izdelki ipd.). Nenazadnje so ornamentiko uporabljali tudi za okraševanje tekstila (oblačil za praznične dni, prtov itd.), kar je poudarjeno v tej diplomski nalogi. Ornamentiko, z različno motiviko, so na površine ročno izrezljali, naslikali ali izvezli. Povod za nastanek te diplomske naloge je bilo moje razmišljanje o obuditvi in hkratni uporabi te, skoraj pozabljene, ljudske umetnosti iz naše kulturne dediščine (stilizacija ornamentov s pomočjo sodobne tehnologije ter kasnejši prenos le-te na tekstil). Kot dokaz so nastale torbice, končni likovno oblikovani izdelki.
Ključne besede: ORNAMENT, SLOVENSKA LJUDSKA ORNAMENTIKA, SLOVENSKA LJUDSKA UMETNOST, LJUDSKA NOŠA, POTISK NA TEKSTIL, ŽENSKA TORBICA
Objavljeno: 07.07.2009; Ogledov: 3139; Prenosov: 362
.pdf Celotno besedilo (7,24 MB)

3.
PRIMERJAVA MED AKADEMSKO IN VAŠKO FOLKLORNO SKUPINO
Katja Kordelc, 2010, diplomsko delo

Opis: Ljudski ples lahko danes srečamo že skorajda povsod — na raznih prireditvah in v televizijskih oddajah, kjer folklorne skupine s svojimi nastopi popestrijo dogajanje. V nastopih prikazujejo ljudske plese, ki so del slovenske duhovne kulture in tako ohranjajo ter prikazujejo naše plesno izročilo. V diplomski nalogi sem raziskala podobnosti in razlike med Akademsko folklorno skupino Študent Maribor in vaško Folklorno skupino Oton Župančič Artiče. Obe skupini uspešno in z velikim zagonom poustvarjata slovensko plesno izročilo. Lotevata se tudi organiziranja mednarodnih folklornih festivalov. Akademska folklorna skupina je že vrsto let soorganizatorica festivala Folkart, medtem ko je vaška folklorna skupina pred nekaj leti ustanovila mednarodni folklorni festival Slofolk, ki je v posavskih krajih vsako leto prepoznavnejši. Skupini pa se srečujeta tudi s težavami. Akademska folklorna skupina ima težave predvsem s pridobivanjem finančnih sredstev, ki so povezana z gostovanji izven Evrope. Druga težava pa je v pridobivanju članov, saj jih veliko preneha z delovanjem v skupini, ko zaključijo s študijem. Vaška folklorna skupina pa ima težave z organizacijo dela in vestnostjo članov na vajah. S slednjo je mogoče povezana motivacija članov, ki je tako kot pri Akademski folklorni skupini večja pred koncerti in gostovanji, ko člani vedo, da bo selekcija med plesalci. Menim, da bi se morali člani truditi skozi vso leto, kajti skupina bo uspešna in dobro pripravljena le z vestnim delom vseh članov.
Ključne besede: Folklora, Akademska folklorna skupina Študent Maribor, vaška folklorna skupina Oton Župančič Artiče, ljudska glasba, ljudski plesi, ljudska noša.
Objavljeno: 23.12.2010; Ogledov: 1278; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (6,97 MB)

4.
REKONSTRUKCIJA ŽENSKE BELOKRANJSKE NOŠE
Tatjana Kozar, 2010, diplomsko delo

Opis: Oblačilna kultura je del kulturne dediščine posameznega naroda. Predstavlja sredstvo, preko katere posameznik izraža svojo identiteto in preko katerih posameznik ali družbena skupina sporoča svoj položaj v družbeni skupini. Diplomsko delo z naslovom »Rekonstrukcija ženske belokranjske noše« temelji na dekompoziciji posameznih oblačilnih delov belokranjske noše ter njihovi transformaciji v sodobno in nosljivo oblačilo za širšo populacijo. Podrobno proučevanje oblačilne dediščine Bele krajine je predstavljalo izhodišče za oblikovanje kolekcije ženskih oblek, ki vsebujejo značilne konstrukcijske detajle belokranjske noše, kot tudi ornametiko belokranjskih vezenin in klekljano čipko. Rezultat diplomske naloge predstavlja pet modelov, ki odražajo lastno interpretacijo ženske belokranjske noše v sodobno in nosljivo obleko.
Ključne besede: narodna noša, ljudska noša, belokranjska noša, platno, vezenina, konstruiranje in modeliranje, tiskanje
Objavljeno: 07.12.2010; Ogledov: 3780; Prenosov: 290
.pdf Celotno besedilo (11,39 MB)

5.
Modeliranje oblačil z elementi štajerske narodne noše
Urška Bačun, 2013, diplomsko delo

Opis: Oblačilna kultura, je del mozaika Slovenske oblačilne kulturne dediščine. Obleka je ogledalo človeka, z njo lahko izražamo samega sebe, svoj družbeni položaj. Lahko pa tudi izrazimo svoj odnos do kulturne dediščine. Premalo tudi poznamo in obujamo ljudske običaje, mlajša populacija izgublja stik z njimi. Cilj diplomskega dela z naslovom˝ Modeliranje oblačil z elementi štajerske narodne noše˝, predstaviti Štajersko nošo in njene elemente, ter jih vpeljati v sodobno obleko. Rezultat diplomskega dela bo lastna interpretacija obleke z elementi Štajerske narodne noše.
Ključne besede: ljudska noša, narodna noša, štajerska kmečka noša, kostumiranje in modeliranje oblačil, modno oblačilo.
Objavljeno: 17.10.2013; Ogledov: 944; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

6.
OBLAČILNO IZRAZJE V PISNIH VIRIH 19. STOLETJA
Damijan Šoštarič, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Oblačilno izrazje v pisnih virih 19. stoletja obravnava in raziskuje oblačilno izrazje v funkcijsko raznovrstnih besedilih iz obdobja od leta 1848 do leta 1899. V tem času so namreč že izhajale najrazličnejše revije, časopisi in strokovne knjige, ki jih lahko povežemo z oblačilno stroko in ki so pomembo vplivale na razvoj oblačilnega izrazja v slovenščini. Osnovni cilj diplomskega dela je bil ugotoviti, katero oblačilno izrazje se je uporabljalo v 19. stoletju in preveriti, kako se je to izrazje razvijalo. Predmet zanimanja je tudi besedotvorni vidik tega izrazja (eno- ali večbesednost terminov), izvor izrazja (izvirnoslovenska poimenovanja, prevzeta poimenovanja) in njegova ohranjenost v današnjem času.
Ključne besede: obleka, oblačilo, moda, noša, izrazje, etnologija, 19. stoletje, oblačilna terminologija
Objavljeno: 07.10.2015; Ogledov: 523; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

7.
PRIMERJAVA OBLAČILNEGA VIDEZA MED SLOVENSKIMI POKRAJINAMI V 17. IN 18. STOLETJU
Tamara Sprinčnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Iz praznične kmečke noše se je čez stoletja izoblikovala narodna noša, ki danes služi kot kostum za posebne priložnosti. Razlikovanje ljudi po načinu oblačenja, materialih, ki jih potrebujejo za svojo obleko, in številčnosti oblek sega že daleč v zgodovino in se uporablja tudi danes. Še zmeraj ljudje skrbijo za razredno raznolikost glede na oblačila in uniforme, ki jih zapovedujejo dane službe. Tudi naše ozemlje v času 17. in 18. stoletja v tem ni bilo izjema. Ljudje so se ločevali po premoženju, torej družbenem statusu. Predvsem se je razlikovala njihova noša glede na posameznikove zmožnosti, najbolj pa so na to raznolikost vplivali gospodarstvo, družbeni, politični in predvsem podnebni dejavniki. Meščanstvo in plemstvo na naših tleh je sledilo enaki modi kot drugi predeli Evrope, kar se je na začetku kazalo s pomočjo španske mode in kasneje ob koncu s francosko. Vendar je na naših tleh prevladovalo kmečko prebivalstvo, katerih obleko so od 16. stoletja zapovedovala pravila, spisana v Policijskih redih. Zapisano je bilo, kaj lahko ljudje na podeželju oblečejo, katere materiale lahko za oblačila uporabijo in koliko denarja lahko za obleko odštejejo. Ti zapisi so do 18. stoletja sproti pričeli izgubljati na veljavi. Kot zapisujejo Policijski redi, je bil omejen tudi uvoz samih materialov, saj so želeli, da se uporabljajo materiali, pridelani na domačih tleh in tako poskrbijo za razvoj domačega gospodarstva. Oblikovanje oblačil je ena izmed najstarejših človekovih dejavnosti, ki je pri nas razvita na celotnem ozemlju, vendar ponekod bolj in ponekod manj zastopana. Veliko materiala so izdelali na območju Štajerske in predvsem Kranjske, kjer jim je uspelo izdelali celo lastno nošo tistega obdobja. Noša se je od drugih pokrajin najbolj razlikovala, vendar je nujno dodati, da so okoliške pokrajine kar hitro pričele s kopiranjem in posnemanjem posameznih kosov in krojev. Zato velikokrat srečamo razne podobne ali celo enake značilnosti na različnih predelih.
Ključne besede: Oblačilna kultura, 17. in 18. stoletje, Slovenija, oblačilni materiali, obrti, barok, noša, Štajerska, Kranjska, kulturna dediščina
Objavljeno: 13.10.2015; Ogledov: 706; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

8.
PO 30-LETNI POTI MAKOLSKE FOLKLORNE SKUPINE PROSVETNEGA DRUŠTVA ANICE ČERNEJEVE MAKOLE
Špela Pušaver, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Po 30-letni poti makolske folklorne skupine Prosvetnega društva Anice Černejeve Makole je empirično zaključno delo, kjer je predstavljen kraj Makole s svojo naravno in kulturno dediščino. V teoretičnem delu je predstavljena makolska folklorna skupina, plesi, ki so značilni za to področje, njihova razširjenost in vloga. Prav tako so predstavljene pesmi, igre in narodna noša, ki je značilna za območje makolske občine. V empiričnem delu zaključnega dela pa je predstavljeno, kakšnem odnos imajo folklorniki do ljudskega izročila. Pri raziskavi je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja, anketiranih je bilo 44 bivših in zdajšnjih članov folklorne skupine. Najpomembnejše ugotovitve so, da so folklorniki mnenja, da se ljudsko izročilo še vedno širi in ohranja, da vsi anketirani spoštujejo ljudsko izročilo in se jim le to zdi zelo pomembno, da je ohranjanje ljudskega izročila eden izmed pomembnejših dejavnikov za ohranjanje slovenske identitete. Veselje do plesa in druženja sta dva izmed pomembnejših dejavnikov za priključitev k folklorni skupini. Folklorniki prenašajo znanje v svoje okolje, saj znajo ljudske plese, ki jih plešejo, tudi poimenovati in prikazati.
Ključne besede: Makole, folklora, makolska folklorna skupina, ljudsko izročilo, ples, pesem, narodna noša.
Objavljeno: 08.12.2015; Ogledov: 452; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

9.
PREPOZNAVNOST PLESNEGA LJUDSKEGA IZROČILA PRI OSNOVNOŠOLCIH
Tamara Žižek, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Prepoznavnost plesnega ljudskega izročila pri osnovnošolcih sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo predstavili ples na splošno ter ljudski ples, osredotočili smo se bolj podrobno na en slovenski ljudski ples, ki se imenuje štajeriš. Predstavili smo tudi poučevanje ljudskih plesov, kaj je pomembno za vodenje folklorne skupine, opisali oblačila, ki se imenujejo narodne noše, ter na kratko predstavili nekaj izbranih šeg in navad naših prednikov. V empiričnemu delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavo je bilo vključenih 171 učencev 9. razredov iz naslednjih šol: OŠ Miklavž na Dravskem polju, OŠ Borcev za Severno mejo, OŠ Voličina, OŠ Pesnica in OŠ Prežihov Voranc. Želeli smo ugotoviti, koliko se otroci vključujejo v plesne dejavnosti, kakšen odnos imajo do plesa, če jih ples sploh zanima ..., ter raziskati prepoznavnost plesnega ljudskega izročila in odnos učencev do folklore ter vsega, kaj je povezano z njo. Ugotovili smo, da se učenci za folkloro ne zanimajo in dajejo prednost drugim zvrstem. Skozi raziskavo smo ugotovili, da jim prav tako nista všeč ljudska noša in ljudska glasba.
Ključne besede: ples, folklora, učenci, ljudska noša, ljudska glasba
Objavljeno: 04.08.2016; Ogledov: 362; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (792,73 KB)

10.
Folklorna dediščina Bele krajine v predšolskem obdobju
Metka Žugelj, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena folklorna dediščina Bele krajine, kakor jo je mogoče prenesti na otroke v predšolskem obdobju. Ljudske pesmi in plesi so malce pozabljeni in zanje ni več takšnega zanimanja, kot je bilo včasih. So del kulturne dediščine, ki jo ohranjamo in negujemo. Ker gre vse v pozabo, kar se tiče ljudskega plesa, pesmi in iger, so vzgojitelji dolžni ohraniti ljudske vrednote, hkrati pa jih prenašati že na naše najmlajše. Ljudska glasbena in plesna dediščina je kulturna vrednota, ki ima globok pomen za kulturo slovenskega naroda in njegovo identiteto. Ljudska glasba ima svoje mesto v Kurikulumu za vrtce. V teoretičnem delu diplomskega dela je opredeljeno, kaj je premična kulturna dediščina in kaj je zanjo značilno, opisane so značilnosti otroške ljudske pesmi in narodne noše , ki je značilne za Belo krajino. Omenjena je tudi pesniška zbirka Ciciban, ki jo je napisal Oton Župančič. Opisano je kaj je značilno za ljudski ples povzeta je glasbena spremljava ljudskih plesov in vloga plesa. Ker gre za praktično diplomsko delo, so bile dejavnosti načrtovane in izvedene z otroki. Namen raziskave je bil približati folklorno izročilo domačega kraja otrokom v prvem starostnem obdobju ter izvedeti, kakšen je otrokov odziv. Otroke so seznanili s poezijo, povezano z Belo krajino, z narodno nošo, značilno za domači kraj in izvedli dejavnosti, ki so zajemale otroške ljudske pesmi, plese in igre. Otroci so preizkusili in celostno doživeli poezijo, plese, pesmi, igre in običaj Jurjevo.
Ključne besede: Bela krajina, ljudska pesem, narodna noša, ples, običaji, predšolski otrok.
Objavljeno: 08.08.2017; Ogledov: 308; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici