| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv štiri izmenskega dela na zdravje starejših zaposlenih v livarskem podjetju x
Alma Salkić, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava zdravje starejših zaposlenih, ki delajo po principu štirih izmen v livarskem podjetju x. Delo v livarskem podjetju, na funkciji livarja, je že samo po sebi zahtevno zaradi velikih fizičnih naporov, izpostavljenosti visokim temperaturam, hrupu ipd. Dodatno delo otežuje tudi princip dela na štiri izmene. Splošno znano je, da se s staranjem človeka zmanjšujejo njegove psihofizične sposobnosti za delo. Magistrsko delo Vpliv štiri izmenskega dela na zdravje starejših zaposlenih v livarskem podjetju x je sestavljeno iz dveh delov – teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu spoznamo pojme štirih izmen, indeksa delovne zmožnosti, stresa, nočnega dela, zdravja zaposlenih in posebej izpostavimo vse pojme v povezavi s starejšimi zaposlenimi. V empiričnem delu pa analiziramo rezultate anketnega vprašalnika, razdeljenega med zaposlene v livarskem podjetju x. Rezultate analiziramo s statističnim orodjem SPSS. Zanima nas primerjava mlajših in starejših delavcev v povezavi s številom bolniških odsotnosti, rezultati indeksa delovne zmožnosti, stresom in spanjem. Ugotoviti želimo, ali obstajajo statistične razlike med tema dvema skupinama z namenom, da ozavestimo morebitno problematiko starejših zaposlenih v livarskem podjetju x. Zastavimo si šest raziskovalnih hipotez, za njihovo testiranje pa uporabimo metode t-test (independent samples t-test), Hi-kvadrat test in metodo Spearmanovega koeficienta. Starejše zaposlene v magistrskem delu definiramo kot starejše kot 41 let. Delež takih v livarskem podjetju x je 29 %. Zgolj 7 % starejših je svojo delovno zmožnost ocenilo z »najboljša delovna zmožnost«, kar je v primerjavi z mlajšimi znatno manjše, saj je ta odgovor izbralo kar 53 % mladih. Prav tako so starejši zaposleni bistveno bolj bolni kot mlajši zaposleni. Brez bolezni je kar 76 % mladih, medtem ko ugotavljamo, da ima kar 53 % starejših več kot eno bolezen (dve, tri ali več bolezni). Starejši zaposleni so tudi več bolniško odsotni (polovica jih izbere odgovor »10–24 dni« na leto, mladi v večini (47 %) izberejo odgovor »nič«). Zanimiva ugotovitev je, da ni statističnih razlik med povezavo starosti zaposlenega in količino stresa na delovnem mestu. Enako ne ugotovimo statističnih razlik pri količini spanja po končanem delu zaposlenega v povezavi s starostjo. Ugotovimo, da se starejši zaposleni v večini soočajo z dodatnimi težavami v delovnem okolju, ki jih prinaša proces staranja. Pomembno je, da v organizaciji prepoznamo te težave in iščemo možnosti za izboljšave pri delu s starejšimi. Na podlagi dobljenih rezultatov anketnega vprašalnika v empiričnem delu magistrskega dela predlagamo ukrepe za lažje obvladovanje stresa, bolj kakovostno spanje, manjše število bolniških odsotnosti ter izboljšanje indeksa delovne zmožnosti pri starejših zaposlenih. Verjamemo, da na tak način v podjetju ne investirajo zgolj v zaposlene, pač pa tudi v večjo produktivnost in v dvig konkurenčnosti.
Ključne besede: štiri izmensko delo, starejši zaposleni, indeks delovne zmožnosti, nočno delo, vpliv izmenskega dela na zdravje
Objavljeno: 09.11.2020; Ogledov: 139; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

2.
Organizacija izmenskega in nočnega dela ter njune posledice na zdravje delavca
Špela Tomažič, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Današnja družba se spreminja v moderno družbo, kjer vedno več dejavnosti postaja dostopnih 24 ur na dan. Medtem, ko so bile nekoč ves čas dostopne le redke dejavnosti, kot npr. zdravstvo, gasilska in reševalna služba ipd., je danes povsem samoumevno, da so nam ob katerem koli času in dnevu dostopne različne storitvene dejavnosti, pa naj gre za zabavo ali prehrano, in tudi industrijska panoga mnogokrat deluje kontinuirano. Posledično je vzpostavljeno večizmensko delo, zato so delavci izpostavljeni (poleg delovnim obremenitvam) tudi obremenitvam glede nujnih motenj bioritma. Spremenjen ali različen delovni čas v veliki meri vpliva na človekovo počutje. Večizmensko in nočno delo lahko povzročata razna obolenja, posledice pa se lahko izražajo tudi v duševnem zdravju posameznika. V teoretičnem delu smo predstavili delovni čas in njegove obremenjujoče dejavnike ter posledice izmenskega in nočnega dela, v raziskovalnem delu pa smo raziskali, kako je izmensko delo organizirano v slovenskih podjetjih in kakšne zdravstvene posledice občutijo delavci, ki opravljajo izmensko in nočno delo. Izvedli smo kvalitativno raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika na vzorcu 60 zaposlenih v turizmu. Rezultati raziskave so pokazali, da je pri starejših delavcih, ki opravljajo izmensko delo, prisoten višji odstotek pojavnosti zdravstvenih težav kot med mlajšimi delavci, ki prav tako opravljajo izmensko delo. Ugotovili smo, da delavci po nočni izmeni odspijo manj časa kot po dnevni izmeni in da pri delavcih, ki delajo več nočnih zaporednih izmen, ni zaznati višjega deleža pojavnosti zdravstvenih težav kot med delavci, ki opravljajo izmensko delo. Na splošno večizmenski delovnik predstavlja obremenitev za delavca, pri čemer nočna izmena ne predstavlja bistveno večjih obremenitev kot jutranja ali dnevna izmena, kot smo predpostavljali v hipotezi.
Ključne besede: organizacija, izmensko delo, nočno delo, delavec, zdravstvene posledice
Objavljeno: 05.01.2018; Ogledov: 1017; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (511,57 KB)

3.
Vpliv nočnega in izmenskega dela na motnje spanja med izvajalci zdravstvene nege
Tjaša Korelič, 2017, magistrsko delo

Opis: Z izmenskim in nočnim delom se srečuje večina izvajalcev zdravstvene nege, saj je le z zagotavljanjem kontinuitete uspešno izvedena 24-urna dostopnost zdravstvenih storitev uporabnikom. Zaradi težav z usklajevanjem izmenskega dela in potrebi po zagotavljanju zadostnega spanca velikokrat prihaja do sprememb v strukturi spanja, ki lahko vodijo v motnje spanja, le-te pa predstavljajo tveganje za nastanek nekaterih bolezni, psihičnih motenj in vplivajo na dinamiko družabnega, družinskega življenja ter izvedbo opravljenega dela. Metodologija raziskovanja: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja med 302 zaposlenima izvajalcema zdravstvene nege. Raziskava je potekala s pomočjo modificiranega Pittsburgh Sleep Quality Indexa (PSQI) in je temeljila na samoporočanju. Dodana so bila vprašanja, ki so se navezovala na obliko dela, delovni čas, zdravstveno stanje, psihično, fizično stanje, opravljanje dela in medosebne odnose. Rezultati: Ugotovili smo, da obstajajo statistično pomembne razlike v pojavnosti motenj spanja (p = 0,0005), zaznali pa smo tudi razlike v razvoju določenih psihičnih in organskih obolenj, izvedbo dela in kakovostjo medosebnih odnosov med izmenskimi in enoizmenskimi izvajalci zdravstvene nege. Sklep: Izvajalci zdravstvene nege, ki opravljajo izmensko delo, predstavljajo posebej ranljivo skupino za razvoj določenih motenj. Dolžnost delovne organizacije in vsakega posameznika je, da prepreči ali vsaj omeji dejavnike tveganja s strategijami za varovanje zdravja, ki zaposlenim omogočijo, da na delo prihajajo spočiti in naspani.
Ključne besede: motnje spanca, nočno delo, izmensko delo, vplivi
Objavljeno: 15.11.2017; Ogledov: 1198; Prenosov: 299
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

4.
VPLIV DVOIZMENSKEGA DELA NA ČLOVEŠKI ORGANIZEM
Mateja Bogataj, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Nočno in izmensko delo predstavljata način organizacije delovnega časa, ki delodajalcem omogoča prilagajanje predvsem ekonomskim in tehnološkim razlogom delovnega procesa. Zakonodajna ureditev ureja pravice izmenskih in nočnih delavcev, pri tem pa izpostavlja mlajše zaposlene, ženske in starejše. Z vidika delodajalca nočno in izmensko delo predstavljata nekatere prednosti, z vidika zaposlenih pa izmensko delo predstavlja tudi številne negativne vplive na zdravje in psihofizično počutje. Opravljanje dela v izmenah predstavlja večje tveganje za poškodbe na delovnem mestu. Namen diplomskega dela je bil preučiti vplive izmenskega dela na zdravje z izpostavitvijo negativnih vplivov izmenskega dela. Z izvedbo kvalitativnega pristopa smo analizirali domačo in tujo literaturo. Kvantitativni pristop z izvedbo anketnega vprašalnika je omogočil izvedbo raziskave vpliva izmenskega dela na zaposlene v trgovinski dejavnosti. Anketni vprašalnik je bil izveden med zaposlenimi z dvoizmenskim delovnim časom v poslovalnicah Merkur Škofja Loka in Kranj Primskovo. Raziskava je bila izvedena v času od 3.4.2016 do 8.4.2016, v kateri je sodelovalo 37 zaposlenih. Izsledki izvedene raziskave so pokazali neposreden vpliv izmenskega dela na organizem zaposlenih. Kot dejavnike tveganja za poslabšanje zdravstvenega stanja zaposlenih so anketiranci izpostavili nespečnost, povečano stopnjo stresa, večjo pojavnost absentizma. Starejši zaposleni so se prilagodili izmenskemu delu, zato pri njih ni zaznati povečanega negativnega vpliva izmenskega dela.
Ključne besede: – zdravje, - nočno delo, - izmensko delo, - dejavniki tveganja.
Objavljeno: 23.11.2016; Ogledov: 1011; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

5.
KRŠITEV DELOVNO PRAVNE ZAKONODAJE NA PODROČJU IZVAJANJA NOČNEGA DELA
Rok Jager, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Pričujoče diplomsko delo obravnava kršitve delovno pravne zakonodaje na področju izvajanja nočnega dela. Nočno delo je iz fizioloških razlogov napornejše od dnevnega in iz družbenih razlogov manj ugodno. Nočno delo je urejeno z domačimi in mednarodnimi predpisi. Delodajalec mora nočnim delavcem zagotoviti daljši dopust, ustrezno prehrano med delom ter ustrezno vodstvo delovnega procesa. Na nočno delo ne sme razporediti delavca, ki nima urejenega prevoza na delo in z dela. Če delo, ki je organizirano v izmenah, vključuje tudi nočno izmeno, mora delodajalec zagotoviti njihovo periodično izmenjavo.
Ključne besede: Kršitev delovno pravne zakonodaje, nočno delo, odgovornost, delodajalec, delavec, konvencija MOD
Objavljeno: 19.05.2016; Ogledov: 757; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (333,61 KB)

6.
Vpliv nočnega in izmenskega dela na zadovoljstvo in organiziranost v privatnem življenju zaposlenih v Domu starejših občanov Preddvor
Renata Volčjak, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Nočno in izmensko delo je nestandardna oblika dela, ki je neizogibna tudi pri zdravstvenih delavcih kot so srednje medicinske sestre oziroma bolničarji/negovalci v DSO Preddvor. Ti zaposleni so zaradi narave dela, ki ga opravljajo, nenehno izpostavljeni spremembam bioritma, torej spremembam v ritmu budnosti in spanja v obdobju 24 ur. Zagotovo pa so do neke mere prisiljeni tudi svoje družinske in družabne obveznosti podrediti svojemu delu oziroma mu prilagoditi privatno življenje. Namen diplomske naloge je preučiti, kako si organizirajo privatno življenje, ko imajo nočno delo, ali zaposlenim predstavlja večji problem popoldanska ali nočna izmena, ali imajo z organiziranostjo v privatnem življenju večje težave mlajše ali starejše zaposlene, ter vpliv na odnos s partnerjem. Na podlagi ankete, v kateri je sodelovalo šestindvajset zaposlenih iz DSO Preddvor, ki opravljajo izmensko in nočno delo, smo ugotovili, da dejavnost, kot je ukvarjanje z otroki, predstavlja manjši problem za zaposlene, ko delajo v nočni izmeni v primerjavi s popoldansko. Za manjši problem pa se izkaže popoldanska izmena, ko gre za dejavnosti, kot so kuhanje, ostala gospodinjska opravila in spanje. Zaposlene ne vidijo razlike med izmenama, ko gre za organizacijo dejavnosti, kot sta čas, ki ga zaposlene posvetijo partnerju, in prosti čas. Z organiziranostjo v privatnem življenju imajo enake težave oziroma jih enako dobro rešujejo tako mlajše kot starejše zaposlene. Raziskava je pokazala tudi, da partnerski odnos sam po sebi ni nekaj, na kar se ne bi dalo vplivati. Ne glede na izmensko in nočno delo se ga lahko izboljša ali poslabša. Glede priljubljenosti posameznih izmen pa je analiza pokazala, da starost zaposlenih vpliva samo na priljubljenost nočne izmene, pri ostalih dveh izmenah pa so razlike premajhne, da bi bile statistično značilne. Zakonski status oziroma stan zaposlene pa nima vpliva na priljubljenost izmene. Kadar zaposlene delajo v nočni izmeni, se je izkazalo, da spanje predstavlja samostojen problem v primerjavi z ostalimi dejavnostmi, kar je razumljivo, saj je nočni čas normalno namenjen spanju.
Ključne besede: nočno delo, izmensko delo, privatno življenje, odnos med partnerjema
Objavljeno: 22.04.2016; Ogledov: 1096; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

7.
OBVEZNOSTI DELODAJALCA PRI IZVAJANJU NOČNEGA IN VEČIZMENSKEGA DELA
Rada Ljubičić, 2014, diplomsko delo

Opis: Nočno delo je zelo posebna oblika dela, ker posega na zdravstveno področje človeka ter njegovo socialno in družinsko življenje. Opravljanje izmenskega in nočnega dela na zaposlenem pušča psihične, fizične in socialne posledice. Delo poteka v manj ugodnem delovnem času in okolju, kar predstavlja resen dejavnik tveganja za nastanek številnih bolezni. Pri nočnem delu se je treba boriti proti naravnemu biološkemu ritmu, ne nazadnje pa moramo po koncu nočne izmene iti domov in poskušati zaspati, čeprav nam biološka ura, dnevna svetloba in družba govorijo, da je to čas budnosti in aktivnosti. Človeški organizem se namreč zelo težko prilagodi delu ponoči, izčrpa pa ga tudi pomanjkanje spanca. Dejstvo je, da opravljanje neizogibnega dela v izmenah povzroča kronično utrujenost, poruši naravni ritem spanja, lahko povzroči debelost, depresijo in celo raka. Zaradi vsega navedenega in zmanjšane kvalitete življenja nočnemu delavcu pripadajo nekatere ugodnosti in pravice, s katerimi ga zakon varuje in istočasno delodajalcu nalaga določene obveznosti. Pri tem so obveznosti delodajalca določene z mednarodnopravnimi viri ter notranjo pravno zakonodajo. Zato je najbolj pomembno, da se delodajalec zaveda, da je delavec, ki opravlja delo v dnevnem času, produktivnejši, manj podvržen stresu in poškodbam in da je zato nujno potrebno spoštovanje zakonodaje, ki varuje in pomaga izmenskim delavcem.
Ključne besede: nočno delo, obveznost delodajalca, konvencije mednarodne organizacije dela (MOD), zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), cirkadiani ritmi, utrujenosti, spanje
Objavljeno: 08.10.2014; Ogledov: 1114; Prenosov: 599
.pdf Celotno besedilo (671,99 KB)

8.
NOČNO DELO KOT OBLIKA DELOVNEGA ČASA
Tadej Škrube, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena posebna oblika delovnega časa, torej nočno delo, z ustrezno predstavitvijo vpliva mednarodnega in evropskega prava na pravno ureditev nočnega dela, nato pa je predstavljena še podrobnejša ureditev nočnega dela v slovenski delovni zakonodaji ter spremembe in novosti na tem področju. V okviru nočnega dela, ki predstavlja institut delovnega prava, gre za delo, ki pomembno posega v človekov bioritem, hkrati pa vpliva na človekovo socialno in družinsko življenje. Ravno zaradi narave in škodljivih vplivov nočnega dela je delavec, ki tovrstno delo opravlja, upravičen do posebnih ugodnosti in dodatnih pravic. Nočnega delavca varujejo tako mednarodnopravni akti, med katerimi so najbolj značilne konvencije MOD in direktive EU kot sekundarni pravni viri evropskega prava, kot tudi nacionalna zakonodaja, v okviru katere ima v RS glavno vlogo Zakon o delovnih razmerjih, podredno pa veljajo še drugi zakoni in podzakonski akti. Poleg predstavitve relevantne delovnopravne zakonodaje s področja nočnega dela, vključuje diplomsko delo tudi problematiko v zvezi z nočnim delom oziroma odprta vprašanja, na katera sem v okviru diplomskega dela poskušal odgovoriti. Na koncu sem v diplomsko delo vključil še analizo podatkov oziroma informacij, pridobljenih na podlagi osebnih izkušenj nočnih delavcev glede vpliva nočnega dela na njihovo družbeno in družinsko življenje ter ugotovitve glede razlogov, zaradi katerih opravljajo to vrsto dela.
Ključne besede: delovno pravo, delovni čas, delavec, nočno delo, nočni delavec, konvencije MOD, direktive EU, Zakon o delovnih razmerjih.
Objavljeno: 09.05.2014; Ogledov: 1212; Prenosov: 300
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

9.
NEGATIVNE POSLEDICE NOČNEGA IN IZMENSKEGA DELA NA ZDRAVJE IZVRŠILNIH ŽELEZNIŠKIH DELAVCEV
Aleš Albert, 2013, diplomsko delo

Opis: Zaradi vse večjega vpliva globalizacije in z njim povezanih transportnih poti prihaja do povpraševanja po dobrinah v čim krajšem času. Zato je nočno delo v povezavi z izmenskim delom ena od možnosti za neprekinjeno oziroma čim hitrejšo zadovoljitev potreb po dobrinah, tako ponudnikov kot povpraševalcev. V današnjem času se v večini logističnih dejavnosti iščejo delavci, ki imajo široko splošno in tehnično izobrazbo in so obenem lahko dovolj fleksibilni, da se odločijo za tak neobičajen in težak način dela in življenja. Namen diplomske naloge je bil preučiti škodljive vplive nočnega in izmenskega dela na zdravje izvršilnih železniških delavcev in njihove negativne posledice. Raziskovalni del naloge je zajemal anketiranje izvršilnih železniških delavcev, zaposlenih v podjetju Slovenske železnice. V raziskavo so bili vključeni štirje poklici: vozovni preglednik, prometnik, premikač in strojevodja. Raziskava je bila izvedena v času od 1. 8. 2012 do 17. 8. 2012 in v tem času se je na anketo odzvalo 159 izvršilnih železniških delavcev. V raziskavi smo ugotovili, da izvršilni železniški delavci opravljajo pretežno nočno in izmensko delo s socialnega vidika. Pri večini anketiranih materialni vidik za takšno obliko dela ni odločilen. Rezultati raziskave so pokazali, da je večina anketiranih mnenja, da se pri njih pojavljajo zdravstvene težave zaradi nočnega in izmenskega dela. Anketirani so zadovoljni s časom trajanja izmene in se ne zavzemajo za spremembo delovnega časa. Z rezultati raziskave smo opredelili še druge dejavnike in mnenja zaposlenih o vplivu nočnega in izmenskega dela na njihovo zdravje, počutje in delo.
Ključne besede: nočno delo, izmensko delo, izvršilni železniški delavci, negativne posledice, zdravje.
Objavljeno: 23.10.2013; Ogledov: 2012; Prenosov: 345
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

10.
VPLIV NOČNEGA DELA NA PRODUKTIVNOST ZAPOSLENIH V PROIZVODNEM OBRATU
Matej Narat, 2013, diplomsko delo

Opis: Nočno delo je eden izmed načinov organiziranja nočnega delovnega časa, ki ga delodajalci koristijo predvsem zaradi ekonomskih in tehnoloških razlogov. Poleg pozitivnih učinkov nočnega dela, predvsem z vidika delodajalcev, pa ta oblika opravljanja dela prinaša tudi negativne posledice, saj slabo vpliva na zdravje zaposlenih. Zaradi sprememb biološkega ritma so pri nočnih delavcih pogoste srčno-žilne težave, želodčne in črevesne bolezni, utrujenost, slabo počutje, prebavne motnje ipd. Opravljanje dela v tem času predstavlja tudi večje tveganje za poškodbe na delovnem mestu. Zaradi vseh navedenih negativnih dejavnikov opravljanja nočnega dela zakonodajna določila na tem področju ščitijo delavce, ki opravljajo nočno delo, še posebej mlajše zaposlene, ženske in starejše. Da bi ugotovili, v kolikšni meri (če sploh) nočno delo vpliva na produktivnost zaposlenih, smo v diplomski nalogi uporabili tako kvalitativne kot kvantitativne metode preučevanja. Kvalitativni pristop obsega analizo literature s tega področja ter uporabo sekundarnih virov (npr. Eurostatove podatke). Kvantitativna metoda raziskovanja pa se nanaša na analizo anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo trideset zaposlenih, ki v okviru izmenskega dela opravljajo nočno delo. Izsledki analize so pokazali, da nočno delo ne vpliva neposredno na produktivnost delavcev. Izkazalo pa se je, da zaposleni najtežje dosežejo normo v tej izmeni, saj imajo v tem delovnem času največ težav pri delu (npr. storijo največ napak pri delu, imajo težave z zbranostjo ipd). Kot poglavitno oviro nočnega dela so delavci izpostavili pomanjkanje spanca, med prednostmi nočnega dela pa večje plačilo. Anketirani so svoje zdravje v povprečju ocenili kot srednje dobro, pri čemer je dobra tretjina poročala o utrujenosti, v nekoliko manjši meri pa se zaposleni srečujejo še s slabim počutjem, nespečnostjo in želodčnimi težavami.
Ključne besede: nočno delo, produktivnost, zdravje
Objavljeno: 10.05.2013; Ogledov: 1654; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici