| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ODSTRANJEVANJE NIKLJA IZ VOD Z ADSORPCIJO
Matej Fink, 2012, diplomsko delo

Opis: V našem diplomskem delu smo želeli z adsorpcijo na naravni in sintetični zeolit ter kelatni polimer odstraniti iz vode nikelj. Izhajali smo iz ˝Pravilnika o pitni vodi˝, kjer je določena mejna koncentracija niklja 0,02 mg/l. Cilj diplomske naloge je znižati vsebnost niklja pod to vrednost. V laboratoriju smo na modelnem vzorcu destilirane vode preizkušali, kako različni dodatki vplivajo na adsorpcijo niklja z vsemi tremi vrstami adsorbentov. Glede na dobljene rezultate smo opravili poskuse na realnem vzorcu pitne vode in ugotovili, da nikelj z modificiranim naravnim zeolitom iz Kosova z NaCl in s Petrosorbom 26T lahko odstranimo pod mejno vrednost 0,02 mg/L. Na adsorpcijo niklja vpliva vsebnost organskih snovi bolj kot prisotnost drugih težkih kovin.
Ključne besede: nikelj, adsorpcija, pitne vode, zeolit, težke kovine
Objavljeno: 24.05.2012; Ogledov: 1742; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

2.
Določanje izbranih kovin v izlužkih granuliranih odpadnih materialov, muljev in žlinder z ICP-OES
Zvone Gregorič, 2012, diplomsko delo

Opis: Odpadke moramo kategorizirati, preden jih odložimo na odlagališče. Na podlagi analize odpadka in iz nje izdelane ocene odpadka ugotovimo kam je možno odpadek odložiti. Odložimo jih lahko na odlagališča za inertne odpadke, odlagališča za nenevarne odpadke ali odlagališča za nevarne odpadke. Cilj diplomske naloge je določanje izbranih kovin v izlužkih granuliranih odpadnih materialov in žlinder z optično emisijsko spektroskopijo in induktivno sklopljeno plazmo, Izbrane kovine smo analizirali v odpadkih podjetja Acronija d.o.o.. Analizirali smo žlindre (črno in belo), prah z elektroobločne peči in škaje. Izvedli smo validacijo analizne metode in ovrednotili merilno negotovost. Cilj diplomske naloge je tudi izdelava navodila za delo, validacijskega poročila in poročila o merilni negotovosti. Ugotovili smo, da je metoda določanja izbranih kovin v izlužkih granuliranih odpadnih materialov in žlinder z optično emisijsko spektroskopijo in induktivno sklopljeno plazmo natančna, točna in primerna za ovrednotenje vsebnosti izbranih kovin v navedenih vzorcih in s tem za ustrezno karakterizacijo odpadkov.
Ključne besede: Induktivno sklopljena plazma ICP-OES, krom, baker, nikelj, svinec, cink, validacija, merilna negotovost, navodilo, poročilo.
Objavljeno: 21.06.2012; Ogledov: 1858; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

3.
DOLOČANJE VSEBNOSTI CINKA IN NIKLJA V GALVANSKI KOPELI Z RENTGENSKO SPEKTROSKOPIJO
Natalija Ječnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je uvedba kontrolne metode, s katero lahko ovrednotimo rezultate meritev koncentracije cinka in niklja v galvanski kopeli in ugotovimo sposobnost merilne opreme, ki se uporablja v tem procesu. Na podlagi realnih podatkov, izmerjenih v procesu galvanizacije s pomočjo detektorja energije rentgenskih žarkov, sem z uporabo kontrolnih kart preverila zanesljivost delovanja naprave, ki v svoji funkciji posledično uravnava koncentracije v predhodno določenih mejah. Z uvedbo kontrolne karte se je povečala stopnja preverljivosti procesa galvanskega nanosa. Postavljene kontrolne meje (zgornja in spodnja opozorilna meja ter zgornja in spodnja akcijska meja) zagotavljajo kontinuirano zasledovanje koncentracij kovin v elektrolitu. Tak način dela omogoča zanesljivost procesa v katerem je vključen mehanizem permanentnega spremljanja koncentracij kovin v vnaprej določenih mejah. Rezultati, pridobljeni s pomočjo uvedbe X-kontrolnih kart za izmerjene vrednosti cinka in niklja v galvanski kopeli, ki jih uravnava detektor energije rentgenskih žarkov, dokazujejo pravilnost delovanja naprave, z metodo samo pa se poveča zanesljivost in preverljivost procesa vzdrževanja koncentracije galvanske kopeli. Obravnavana tematika predstavlja dobro izhodišče za nadaljnje delo na področju uporabe kontrolnih kart in njihove širše uporabe v nadzoru procesa.
Ključne besede: zlitina cink-nikelj, galvanska kopel, rentgenska fluorescenčna analiza, X- kontrolna karta
Objavljeno: 06.11.2013; Ogledov: 1338; Prenosov: 50
URL Povezava na celotno besedilo

4.
SINTEZA BAKROVIH, NIKLJEVIH IN KOBALTOVIH KOORDINACIJSKIH SPOJIN Z NIKOTINSKO, IZONIKOTINSKO IN PIKOLINSKO KISLINO
Leja Goljat, 2013, diplomsko delo

Opis: Koordinacijske spojine so dandanes pogosto sintetizirane in imajo širok spekter uporabnosti. Namen raziskave je bil sintetizirati nove in že znane koordinacijske spojine z bakrom, kobaltom in nikljem. V sklopu diplomskega dela smo izvedli 27 reakcij sinteze koordinacijskih spojin z bakrom, kobaltom in nikljem ter ligandi nikotinsko, izonikotinsko in pikolinsko kislino. Kot topila smo uporabili vodo, N,N-dimetilformamid in mešanico metanola in acetonitrila. Produkte sintez smo nato analizirali z rentgensko praškovno difrakcijo in termogravimetrično analizo.
Ključne besede: koordinacijske spojine, kobalt, baker, nikelj, nikotinska kislina, izonikotinska kislina, pikolinska kislina, rentgenska praškovna difrakcija, termogravimetrična analiza (TGA)
Objavljeno: 26.09.2013; Ogledov: 1475; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (7,87 MB)

5.
Sinteza Cu, Ni in Co koordinacijskih spojin z derivati piridina
Tina Steineker, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil sinteza novih koordinacijskih spojin bakra, niklja in kobalta z ligandom N-oksidom pikolinske kisline in spojin, kjer bi dosegli hkratno vezavo tega in pikolinske kisline na isti centralni atom. Enak cilj smo poskušali doseči z uporabo hkratne kombinacije ligandov pikolinske in dipikolinske kisline. V sklopu diplomskega dela sem tako izvedla štiriintrideset sinteznih reakcij koordinacijskih spojin, pri čemer sem za centralni atom uporabila baker v obliki acetata hidrata, nikelj in kobalt pa v obliki acetata tetrahidrata. Pri tem sem kot ligande uporabila tri izmed derivatov piridina, in sicer pikolinsko kislino, N-oksid pikolinske kisline in dipikolinsko kislino, vse v trdnem agregatnem stanju. Kot topila sem uporabila vodo, mešanico te z acetonom, N,N-dimetilformamid, mešanico acetonitrila in metanola ter acetona in tetrahidrofurana. Delo je temeljilo predvsem na odkrivanju še nesintetiziranih bakrovih, nikljevih in kobaltovih kompleksnih spojin, kjer smo med drugim poskušali doseči optimalne rezultate z uporabo različnih množinskih razmerij reaktantov in kombinacijo diferentnih vrst topil v različnih volumskih razmerjih, potrebnih za sintezo. V sklopu raziskave smo poskušali sintetizirati tudi tri kompleksne spojine, kjer smo za centralni atom uporabili cink v obliki acetata dihidrata in dva izmed lantanoidnih elementov: terbij v obliki nitrata pentahidrata in evropij v obliki klorida heksahidrata. Produkte sinteznih reakcij smo nato karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo in termogravimetrično analizo. Za vzorce, ki so po opravljenih analiznih metodah kazali na nastanek novih koordinacijskih spojin, je bila opravljena še rentgenska strukturna analiza na monokristalu.
Ključne besede: koordinacijske spojine, baker, nikelj, kobalt, derivati piridina (pikolinska kislina, N-oksid pikolinske kisline, dipikolinska kislina), rentgenska praškovna difrakcija (XRD), termogravimetrična analiza (TGA)
Objavljeno: 07.05.2014; Ogledov: 1398; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (3,58 MB)

6.
PROIZVODNJA IN DISTRIBUCIJA ELEKTRIČNE ENERGIJE LETALA BOMBARDIER CRJ 900 NEXTGEN
Leonid Glavnik, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je v prvem delu predstavljena celotna slika elektroenergetskega sistema letala Bombardier CRJ 900 NEXTGEN. V drugem delu so predstavljeni koraki servisiranja in vzdrževanja nikelj-kadmijeve baterije. Na podlagi vzdrževanja in obratovanja baterije v realnem okolju so predstavljene napake, vzroki za nastanek napak in odprava napak. Nekatere slabosti in rešitve so plod proizvajalca baterije, nekatere pa sem med vzdrževanjem ugotovil in predstavil sam.
Ključne besede: električni sistem letala, nikelj-kadmijeva baterija, svinčena baterija, litij-ionska baterija, vzdrževanje baterije
Objavljeno: 06.08.2014; Ogledov: 1116; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

7.
SINTEZA IN KARAKTERIZACIJA KOORDINACIJSKIH SPOJIN PREHODNIH KOVIN (Co,Ni,Cu) Z MELAMINOM
Tina Rajh, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil sintetizirati koordinacijske spojine iz bakra, kobalta in niklja ter melamina, z uporabo različnih topil. V eksperimentalnem delu smo izvedli 15 sintez koordinacijskih spojin. Sintetizirali smo bakrove komplekse iz bakrovega(II) acetata in bakrovega klorida, nikljeve komplekse iz nikljevega(II) acetata in kobaltove komplekse iz kobaltovega(II) acetata z ligandom melaminom. Uporabljali smo različna topila in sicer: metanol, etanol, vodo in dimetilformamid. Sinteze smo izvajali pod refluksom 3 ure, eno smo izvajali z podaljšanim reakcijskim časom in sicer 6 ur. Na koncu smo nastale produkte še analizirali z rentgensko praškovno difrakcijo in termogravimetrično analizo ter tako ugotavljali uspešnost izvedenih sintez. Iz rezultatov smo ugotovili, da s podaljšanim časom ne vplivamo na potek reakcij oziroma na sintezo. Prav tako smo ugotovili, da pri uporabi vode kot topila ne dobimo željenih rezultatov.
Ključne besede: koordinacijske spojine, baker, kobalt, nikelj, rentgenska praškovna difrakcija, termogravimetrična analiza
Objavljeno: 08.09.2016; Ogledov: 856; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

8.
SINTEZE KOORDINACIJSKIH SPOJIN Co, Cu, Ni IN NEKATERIH LANTANOIDOV Z MEŠANIMI N-DONORSKIMI LIGANDI: AMINOPIRIDINI IN PIKOLINSKO KISLINO
Sabina Verbuč, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je sinteza novih koordinacijskih spojin, ki imajo na centralni atom hkrati vezana dva različna liganda. V sklopu eksperimentalnega dela smo izvedli 54 sinteznih reakcij. V osnovi smo za centralne atome uporabili baker, kobalt in nikelj. Dodajali smo jih v obliki acetatov. V določenih primerih pa smo poskušali tudi z nekaterimi lantanoidi: neodimom (Nd), evropijem (Eu), disprozijem (Dy) in terbijem (Tb). Nd, Dy in Tb smo dodajali v obliki nitratov, Eu pa smo dodali v obliki klorida. Ker ti elementi veljajo za dražje, smo jih uporabili le v primerih, ko smo v predhodnih sinteznih reakcijah z bakrom, kobaltom in nikljem dobili pozitivne rezultate. Poskušali smo z različno kombinacijo N-donorskih mešanih ligandov. Uporabili smo naslednje: 2-aminopiridin, 3-aminopiridin, 4-aminopiridin, pikolinsko kislino, dipikolinsko kislino, nikotinsko kislino, dinikotinsko kislino, izonikotinsko kislino in 2-aminobenzotiazol. Kot topilo smo uporabili destilirano vodo in etanol. Produkte reakcij smo identificirali z rentgensko praškovno difrakcijo in termogravimetrično analizo. Za vzorce, ki so po predhodnih analizah kazali nastanek novih koordinacijskih spojin, smo opravili še rentgensko strukturno analizo na monokristalu.
Ključne besede: koordinacijske spojine, baker, kobalt, nikelj, lantanoidi, N-donorski ligandi (2-aminopiridin, 3-aminopiridin, 4-aminopiridin, pikolinska kislina, dipikolinska kislina, nikotinska kislina, dinikotinska kislina, izonikotinska kislina, 2-aminobenzotiazol), rentgenska praškovna difrakcija (XRD), termogravimetrična analiza (TGA)
Objavljeno: 29.02.2016; Ogledov: 689; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

9.
Sinteza bakrovih, kobaltovih in nikljevih koordinacijskih spojin z izoniazidom
Sabina Hrastar, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem se ukvarjala s sintezo in karakterizacijo novih bakrovih, kobaltovih in nikljevih koordinacijskih spojin. Za sintezo smo uporabili bakrov acetat monohidrat, kobaltov acetat tetrahidrat in nikljev acetata tetrahidrat ter ligand izoniazid. Izvedli smo sedemdeset sinteznih reakcij, pri čemer smo spreminjali različne parametre: čas sinteze, temperaturo, topilo (destilirana voda, metanol, etanol, aceton, acetonitril, tetrahidrofuran, diklorometan, N,N-dimetilformamid) in postopek sinteze (sobna temperatura, sinteza na refluksu in solvotermalna sinteza). Topilo smo izbrali glede na predhodno opravljen preizkus topnosti reagentov v posameznem topilu. Sintetizirane spojine smo karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo, termogravimetrično analizo, Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo in rentgensko strukturno analizo na monokristalu. Rezultati analiz so pokazali na nastanek štirih različni bakrovih, treh različnih kobaltovih in treh različnih nikljevih produktov. Za rentgensko strukturno analizo na monokristalu sta bila primerna bakrov in kobaltov produkt. Gre za kompleksa [Cu(INA)2(H2O)4] in [Co(INA)2(H2O)4], ki sta že znana.
Ključne besede: koordinacijske spojine, baker, kobalt, nikelj, izoniazid, rentgenska praškovna difrakcija (p-XRD), temogravimetrična analiza (TGA), Fourierjeva transformacijska infrardeča spektroskopija (FTIR), rentgenska strukturna analiza na monokristalu.
Objavljeno: 12.05.2016; Ogledov: 787; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

10.
Sinteza in karakterizacija nikljevih koordinacijskih spojin z izbranimi tiopiridinskimi ligandi
Katja Breznik, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bila sinteza novih koordinacijskih spojin z nikljem. Pri tem je bil uporabljen nikljev acetat tetrahidrat in različni tiopiridinski ligandi. Opravljenih je bilo 36 sintez. Sinteze so bile v največji meri izvedene z mešanjem pri sobni temperaturi, v določenih primerih pa z refluktiranjem in solvotermalno pri povišani temperaturi in tlaku. Kot topili sta bila v večini primerov uporabljena metanol in N,N-dimetilformamid. Pogosto smo uporabili tudi ustrezno kombinacijo topil. Dobljeni sintezni produkti so bili karakterizirani z infrardečo spektroskopijo, rentgensko analizo na monokristalu in rentgensko praškovno difrakcijo. Dodatne informacije o strukturi in lastnostih spojin smo pridobili z magnetnimi meritvami in s termogravimetrično analizo. V okviru magistrskega dela je bila uspešno sintetizirana do sedaj še neznana koordinacijska spojina s kemijsko formulo: [Ni(O2CCH3)2(C7H6N2S)2]. Gre za enojedrno koordinacijsko spojino z nikljem, na katerega sta vezana dva enovezna liganda, molekuli 2-aminobenzotiazola in dva kelatno vezana acetatna liganda. Sinteza je bila izvedena z mešanjem pri sobni temperaturi, na zraku. Kot topilo je bil uporabljen metanol.
Ključne besede: koordinacijska spojina, nikelj, tiopiridinski ligandi, 2-aminobenzotiazol, Fourierjeva transformacijska infrardeča spektroskopija, termogravimetrična analiza, monokristalna analiza, rentgenska praškovna difrakcija, magnetizem
Objavljeno: 13.06.2017; Ogledov: 528; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (4,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0.94 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici