| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POVEZAVA OSEBNOSTNIH LASTNOSTI IN NEZVESTOBE V PARTNERSKIH/ZAKONSKIH ODNOSIH
Marjetka Gojkošek, 2014, magistrsko delo

Opis: Nezvestoba v partnerskih in zakonskih odnosih je eden izmed glavnih razlogov za razpad razmerij. Zato smo se odločili, da jo raziščemo in ugotovimo, kateri dejavniki jo povzročajo, in katere osebnostne lastnosti imajo posamezniki, ki prevarajo svojega partnerja. Raziskave smo se lotili z namenom, da ugotovimo, katere osebnostne lastnosti so prediktorji sodelovanja v izvenpartnerskih odnosih in katere so posledične razlike med zvestimi in nezvestimi udeleženci v raziskavi. V teoretičnem delu smo predstavili bistvena teoretična izhodišča, na podlagi katerih smo naredili raziskavo, potem pa še definirali in preučili vseh 5 osebnostnih lastnosti. V raziskavi je sodelovalo 232 udeležencev, starih od 17 do 66 let. Dali smo jim vprašalnik osebnostnih lastnosti BFI, vprašalnik socioseksualne usmerjenosti, dve lestvici odnosa do nezvestobe in lestvico zadovoljstva s partnerskim odnosom. Rezultati kažejo, da večinoma ne obstajajo statistično pomembne povezave med osebnostnimi lastnostmi in nezvestobo, ali pa so te povezave šibke. Raziskava je pokazala, da moški v večji meri kot ženske sodelujejo v izvenpartnerskih odnosih, da ljudje, ki do partnerja čutijo večjo zavezanost in predanost, redkeje prevarajo partnerja, prav tako so njihovi partnerski odnosi dolgoročnejši. Ugotovili smo tudi, da je nezadovoljstvo eden izmed pomembnejših razlogov za nezvestobo, za kakovostno partnerstvo je namreč zelo pomembno počutje v odnosu. Slabše kot se oseba počuti s svojim partnerjem, večja je verjetnost, da mu bo nezvesta. Rezultati in ugotovitve marsikje ne potrdijo postavljenih hipotez in se ponekod tudi ne skladajo s študijami in z literaturo. Ta pojav gre pripisati dejstvu, da večina udeležencev ni prevarala partnerja, veliko jih je tudi samskih, tako smo dobljene rezultate dobili na podlagi majhnega vzorca udeležencev.
Ključne besede: nezvestoba, osebnostne lastnosti, partnerstvo, permisiven/restriktiven odnos do spolnosti, izvenpartnerski, izvenzakonski odnosi
Objavljeno v DKUM: 10.12.2014; Ogledov: 2192; Prenosov: 369
.pdf Celotno besedilo (1020,19 KB)

2.
NEZVESTOBA - ALI OBSTAJA RAZLIKA MED MOŠKO IN ŽENSKO NEZVESTOBO
Katja Breznik, 2014, diplomsko delo

Opis: Osnovni namen diplomskega dela je ugotoviti, ali obstajajo razlike med moško in žensko nezvestobo. V teoretičnem delu diplomske naloge smo se osredotočili na zgodovinske, kulturne in družbene vidike nezvestobe in njihov vpliv na razlike med spoloma. Ugotavljali smo, kako individualizacija posameznikov in spremenjena vloga žensk vplivata na porast nezvestobe pri ženskem spolu. Razložili smo tri teorije, ki se ukvarjajo z nezvestobo in spolom: evolucijsko, »double-shot« hipotezo in sociobiologijo. V empiričnem delu smo z analizo ankete preverjali pet hipotez. Cilj je ugotoviti, ali moški res varajo pogosteje kot ženske, kakšna je povezava spola in starosti, ko pride do varanja, ali se percepcija varanja razlikuje glede na spol, ali so ženske res tiste, ki varanje bolj obžalujejo in ali obstajajo razlike med spoloma v vzrokih, zakaj do varanja sploh pride. Rezultati so pokazali, da razlik med spoloma v pogostosti varanja ni, pri vseh ostalih hipotezah pa razlike so, ampak rezultati niso bili vedno v skladu z našimi predpostavkami.
Ključne besede: nezvestoba, varanje, afera, evolucijska teorija, »double-shot« hipoteza, sociobiologija
Objavljeno v DKUM: 10.12.2014; Ogledov: 2190; Prenosov: 526
.pdf Celotno besedilo (869,26 KB)

3.
NEZVESTOBA V POVEZAVI Z INTIMNOSTJO IN TEORIJO OBJEKTNIH ODNOSOV
Sara Dajčman, 2014, magistrsko delo

Opis: Nezvestoba je ena izmed najbolj bolečih izkušenj v partnerski zvezi. Posamezniki se velikokrat sprašujejo, zakaj je prišlo do te izkušnje. V pričujoči raziskavi je poudarek predvsem na povezanosti nezvestobe s strahom pred intimnostjo in dimenzijami objektnih odnosov. V teoretičnem delu so podrobneje predstavljeni nezvestoba, intimnost, strah pred intimnostjo ter integrativni model medosebnih odnosov. Zanimale so nas razlike med zvestimi in nezvestimi posamezniki v izraženosti objektnih odnosov, strahu pred intimnostjo, zadovoljstvom s sedanjim odnosom in permisivnostjo stališč do nezvestobe. V vzorec je bilo vključenih 337 udeležencev, od tega 13,1-odstotkov moških in 86,9-odstotkov žensk. Udeleženci so bili stari od 18 do 30 let, povprečna starost je bila 23,39 let (Std. Dev = 2,55). Raziskava je pokazala, da so posamezniki, ki so že bili nezvesti, bolj nagnjeni k nezvestobi, imajo višje izražen strah pred intimnostjo in bolj permisivna stališča do nezvestobe. Druga ključna ugotovitev je ta, da je za nezveste posameznike bolj značilna izraženost poddimenzij (Simbiotično zlivanje, Narcisizem, Egocentrizem, Strah pred požrtjem) in dimenzije Testa objektnih odnosov (Zagledanost vase). Pokazala se je pozitivna povezanost strahu pred intimnostjo z nagnjenostjo k nezvestobi in nekaterimi poddimenzijami (Simbiotično zlivanje, Egocentrizem, Strah pred požrtjem, Socialna izolacija) in dimenzijami (Odvisnost, Zagledanost vase, Odtujenost) Testa objektnih odnosov.
Ključne besede: nezvestoba, nagnjenost k nezvestobi, stališča do nezvestobe, intimnost, strah pred intimnostjo, objektni odnosi, subjektni odnosi, integrativni model medosebnih odnosov
Objavljeno v DKUM: 09.12.2014; Ogledov: 2303; Prenosov: 497
.pdf Celotno besedilo (341,63 KB)

Iskanje izvedeno v 8.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici