| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ABSENTIZEM IN DELOVNE NEZGODE
Amadeja Pušnik, 2015, magistrsko delo

Opis: Pojem absentizem oziroma bolniški dopust je zelo širok pojem, za katerega v različnih virih obstajajo različne definicije. V svoji nalogi smo ga obravnavali kot odsotnost zaradi bolezni, ki je po navadi glavni razlog za izostanek z dela. V zadnjem času se o absentizmu veliko razpravlja, saj v veliki meri vpliva na podjetja, posameznike in družbo v celoti. O absentizmu beremo v člankih, in sicer zlasti ko gre za njegovo zlorabo na delovnem mestu. Podjetja se vsak dan srečujejo z absentizmom, pogosto kot negativnim dejavnikom, ki podjetju povzroča dodatne stroške. Prav zato se mu posveča veliko pozornosti. Podjetja iščejo vzroke za absentizem, hkrati pa si prizadevajo odpraviti njegove posledice in uvesti ukrepe za njegovo odpravo. Pomembno je, da so ukrepi preventivni, torej morajo podjetja iskati rešitve, še preden pride do dejanja. Vzroki za absentizem lahko nastajajo pri posamezniku, pri delodajalcu ali pa v organizaciji na državni ravni, ki nima dovolj dobrih ukrepov za zmanjšanje ali odpravo absentizma. Vsled tega je pomembno, da vsi omenjeni iščejo ukrepe za njegovo zmanjšanje. Velik problem je največkrat v posamezniku, torej bi bilo treba začeti iskati vzroke prav tam. Eden izmed glavnih vzrokov za absentizem na delovnem mestu so nezgode pri delu. V magistrskem delu smo proučili nezgode na delovnem mestu – v kolikšni meri so prisotne, kaj je vzrok zanje in kakšne so njihove posledice. V teoretičnem delu naloge smo raziskovali pojem absentizem, vrste in izvor absentizma, prikazali smo normativno ureditev absentizma v Sloveniji ter zbrali in analizirali že znane podatke o absentizmu ter stroških, ki pri tem nastajajo. Nato smo primerjali število nezgod v nekaterih državah Evropske unije. Oprli smo se na raziskave, ki so bile objavljene na spletni strani evropske statistične agencije Eurostat v zadnjih letih. Izoblikovali smo oceno tveganja in poiskali ukrepe za zmanjšanje absentizma. V raziskovalnem delu smo se osredotočili na podjetje Impol, kjer smo s pomočjo anketnega vprašalnika opravili analizo nezgod pri delu ter proučili psihološke in fizične posledice, ki nastanejo pri posamezniku kot posledica nezgode pri delu.
Ključne besede: absentizem, odsotnost z dela, vzroki za absentizem, posledice absentizma, nezgode pri delu, ocena tveganja
Objavljeno: 25.08.2015; Ogledov: 1312; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

2.
MODEL PREPOZNAVE INDIVIDUALNIH LASTNOSTI ZAPOSLENIH, KI VPLIVAJO NA RAVNANJA POVEZANA Z NEZGODAMI PRI DELU
Denis Štemberger, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: Podatki varnosti in zdravja pri delu so že v preteklosti izkazovali določena odstopanja med posamezniki, pri katerih je prišlo glede na enako naravo in tveganje večje ali manjše število incidentov ali nezgod pri delu. Med zaposlenimi, ki opravljajo enako delo, je opaziti, da so vzroki za nastanek nezgod različni. Večina izhajajo iz narave posameznika oziroma njegovih osebnostnih lastnosti. Glavni in poglavitni vzroki so vzroki človeškega dejavnika. V nalogi je opravljena raziskava s področja psihologije človekovih lastnosti oziroma osebnostnih lastnosti posameznikov, ki so v preteklosti že imeli incident (manjšo nezgodo brez bolniške odsotnosti) ali nezgodo pri delu. Z diskriminantno analizo smo poiskali razlike med osebnostnimi lastnostmi zaposlenih, ki so imeli incident ali nezgodo pri delu, in tistimi, ki tega niso imeli. Prav tako smo z diskriminantno analizo ločili posamezne spremenljivke, ki se nanašajo na psihosocialna tveganja in neposredno vplivajo na ravnanje zaposlenih, ki je povezano z incidenti in nezgodami. Ravnanje zaposlenih je možno glede na osebnostne lastnosti ustrezno prepoznati ter jih uporabljati preventivno. Na ravnanje človeškega dejavnika pa močno vplivajo tudi psihosocialna tveganja (pritisk na zaposlenega, časovna stiska, stres, nadlegovanje … itd.), ki so bolj povezana z ravnanjem nadrejenih v odnosu do podrejenih, kar pomeni, da je v določenih primerih potrebno spremeniti način vodenja.
Ključne besede: človeški dejavnik, nezgode pri delu, psihosocialna tveganja, osebnostne lastnosti
Objavljeno: 19.02.2015; Ogledov: 1411; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

3.
Analiza nezgod pri delu v Ministrstvu za notranje zadeve in organih v sestavi za obdobje 2001-2011 : magistrsko delo
Tadej Fischinger, 2013, magistrsko delo

Opis: V Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu RS) se je v letu 2011 zgodilo 12.154 nezgod pri delu, od tega jih je bilo 20 smrtnih. V državah Evropske unije (v nadaljnjem besedilu EU) vsako leto zabeležijo približno 5 milijonov nezgod pri delu, od tega se smrtno pri delu ponesreči okoli 8.700 delavcev (Nezgode pri delu v obdobju 2008 – 2011 s poudarkom na letu 2011, 2011). Še višje pa je število delavcev, ki zbolijo za boleznimi, povezanimi z delom. Oceniti pa je mogoče s tem povezane gospodarske stroške, ki znašajo okoli 490 milijard € letno, kar predstavlja več kot polovico sedanjih stroškov za sklad pomoči EU za rešitev finančne krize (Nova kampanja »Zdravo delovno okolje« poziva delodajalce in delavce k sodelovanju, 2012). Po nekaterih ocenah v RS zaradi neustrezne varnosti in zdravja pri delu izgubimo od 1,8 do 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda (v nadaljnjem besedilu BDP) ali od 525 do 875 milijonov € na leto. Po metodologiji Mednarodne organizacije dela (ILO) pa škoda zaradi nezgod pri delu v RS znaša približno 3,4 odstotka BDP (Bertoncelj Popit, 2011). Tako kot v ostalih delovnih organizacijah v RS tudi v Ministrstvu za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu MNZ) prihaja do nezgod pri delu. V MNZ se zgodi med 40 in 90 nezgod pri delu na 1000 zaposlenih (Izjava o varnosti z oceno tveganja v MNZ – tretja delna revizija, 2010), kar presega dolgoletno povprečje nezgod pri delu v RS, ki znaša približno 32 poškodb pri delu na 1000 zaposlenih (Kofol Bric, 2007). Organa v sestavi sta Policija in Inšpektorat RS za notranje zadeve. Največ nezgod pri delu se zgodi v policiji, ker je opravljanje dela policistov izredno tvegano in tudi zelo specifično. Največ zaposlenih v MNZ je v njegovem organu v sestavi v policiji. Na podlagi evidenc o nezgodah pri delu, ki jih je po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu dolžan voditi delodajalec, v tem primeru MNZ, smo ugotovili, da se največ nezgod pri delu zgodi med samim opravljanjem dela, manj se jih zgodi na poti na delo in na poti z dela, posledice poškodb pri delu so v večini lahke telesne poškodbe. Ugotovili smo tudi, da po številu poškodb pri delu izstopajo štiri dejavnosti, pri katerih prihaja do poškodb pri delu. V magistrskem delu smo proučevali možnosti za zmanjšanje števila nezgod pri delu in s tem povezanih stroškov ter na koncu podali nekaj predlogov.
Ključne besede: varnost pri delu, zdravje pri delu, poškodbe pri delu, nezgode pri delu, Ministrstvo za notranje zadeve, analize, magistrska dela
Objavljeno: 06.01.2014; Ogledov: 1244; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

4.
VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU
Sara Potrč, 2013, diplomsko delo

Opis: Z varnostjo in dobrim počutjem pri delu se srečujemo na vsakem delovnem mestu. Tako delavci kot tudi delodajalci morajo poznati pravice in dolžnosti, ki se nanašajo na varno in zdravo delo. Ker je varnost in zdravje pri delu obsežno področje, smo diplomski seminar razdelili na pet delov. V prvem delu diplomskega seminarja smo najprej opredelili varnost in zdravje pri delu na splošno. Nato smo opisali dve najpogostejši poklicni bolezni. To sta stres in izgorelost na delovnem mestu. Na področju varnosti pri delu smo opredelili požarno varnost, ki je ključnega pomena v vsaki organizaciji in se je morajo držati vsi zaposleni. V drugem delu diplomskega seminarja smo se posvetili najprej vzrokom za nezgode pri delu, opredelili nevarnosti, ki pretijo delavcem pri delu ter podrobno preučili še oceno tveganja glede na nevarnosti pri delu. Tretji del je zajemal izobraževanje in usposabljanje pri delu. V tem delu smo predstavili kakšna je integracija med izobraževanjem in delom. Nato smo se osredotočili na potek procesa izobraževanja ter na oblike in cilje izobraževanja. Četrti del je zajemal predstavitev novosti Zakona o varnosti in zdravju pri delu. V zadnjem delu pa smo povzeli vidike ter strategije Evropske unije glede varnosti in zdravja pri delu do leta 2020. Med preučevanjem področja varnosti in zdravja pri delu, smo ugotovili, da v današnjih časih strmo narašča število zaposlenih, ki so povezani stresom in izgorelostjo na delovnem mestu. To bistveno vpliva na njihovo zdravje. Dalje smo ugotovili, da najpogostejši vzrok nezgod pri delu izvira iz človeške napake, čeprav obstajajo tudi druge nevarnosti in tveganja pri delu. Nezgode lahko zmanjšamo s določenimi ukrepi, zakonodajo, promocijo varnosti in zdravja pri delu, itd. Kot ključno dejstvo bi lahko navedli, da se nezgode pri delu dogajajo pogosto ter, da jih ne moremo preprečiti.
Ključne besede: varnost in zdravje pri delu, nezgode pri delu, izobraževanje in usposabljanje pri delu, zakon o varnosti in zdravju pri delu, področje varnosti in zdravja pri delu v Evropski uniji do leta 2020.
Objavljeno: 22.10.2013; Ogledov: 3264; Prenosov: 823 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

5.
Preiskovanje delovnih nezgod : diplomsko delo
Bojan Šestan, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: varstvo pri delu, nesreče, delovne nezgode, vzroki, kazniva dejanja, preiskovanje, ogled, diplomske naloge
Objavljeno: 07.01.2010; Ogledov: 2295; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (547,60 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici