Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo z naslovom Vidiki nezavednega v nadrealizmu in moji lastni ustvarjalni praksi sestavljata teoretični in praktični del. V teoretičnem delu sem raziskala prepletanje idej nadrealističnega gibanja z dognanji psihoanalize, ki se je z novimi spoznanji Sigmunda Freuda pojavila ravno v tistem času in pri članih gibanja vzbudila veliko zanimanja. Freudova teorija nezavednega ni vplivala le na drugačno vizijo umetnikov, temveč je ključno vplivala tudi na njihov ustvarjalni proces ter samo vsebino del. Z uporabo različnih metod in tehnik so se nadrealisti skušali približati lastnemu nezavednemu svetu, spoznanja pa so izrazili v svoji umetniški produkciji. Psihoanalitik Jacques Lacan je Freudovo teorijo nezavednega natančno preučil in nadgradil: med drugim je prišel do pomembnega spoznanja, da je nezavedno strukturirano kot govorica. V praktičnem delu magistrskega dela sem se osredotočila na raziskovanje vidikov nezavednega v lastnem ustvarjalnem delu. Poslužila sem se abstraktne tehnike, ki sem ji dodajala elemente s pomočjo kolaža, saj mi je ta omogočil izdelavo likovnega dela, pri katerem je razum v najmanjši meri narekoval snovanje končne podobe.
Ključne besede: Nadrealizem, psihoanaliza, sanje, nezavedno, interpretacija, likovna umetnost
Objavljeno v DKUM: 12.02.2021; Ogledov: 1125; Prenosov: 208
Celotno besedilo (2,02 MB)

Opis: Diplomsko delo analizira roman Parfum s pomočjo freudovskih psihoanalitičnih konceptov, pri čemer so obravnavani glavni lik Jean-Baptiste Grenouille, stranski liki, njihovi medsebojni odnosi ter pomen simbolov, fantazij in sanj, ki se pojavijo v romanu. Analiza je pokazala, da je Grenouille, zaradi izgube matere in zavračanja v otroštvu, patološka osebnost, ki ne razvije vesti (superega). Njegovo delovanje usmerja nezavedno, ki hlepi po ugodju. To ugodje pa mu prinašajo vonji, saj so ti njegov libidinalni objekt. Še posebej močno fiksacijo libida predstavlja vonj deklice z mirabelami, ki jo umori. Ob umiku v rov na Plomb du Cantal se mu zgodi regresija libida na vonj umorjene deklice, ki s pomočjo fantazij izoblikuje Grenouilla v narcisoidnega psihopata. Ugotovili smo, da stranske like odlikuje nemoralnost, ki izhaja iz nebrzdanih, prepovedanih želja, kar odločilno vpliva na njihove odnose z glavnim likom, obravnavane skozi učinek, izkoriščanje in krivdo. Med simboli vonj simbolizira resnico, medtem ko je parfum simbol za laž. S tema simboloma smo razložili tudi sporočilo romana, ki je povezano z vprašanjem fenomenologije zla v družbi. Odgovor na vprašanje, kako zlo nastaja, se uveljavlja in posledično zmaga, smo našli v freudovski strukturi osebnosti oz. v zmagi gonov nad superegom posameznika. Posamezniki so namreč tisti, ki v zameno za lastne koristi omogočajo zlu, da sčasoma postane vsemogočno in preraste v množično zablodo družbe. Ker se Süskindova družba nikdar ne ustavi, da bi povohala smrad lastne resnice in ji je posledično onemogočeno vsakršno spoznanje o sami sebi, je obsojena na večno pojavljanje zla (na Jean-Baptiste Grenouille).
Ključne besede: Sigmund Freud, psihoanaliza, nezavedno, sanje, fantazije, simboli, Patrick Süskind, Parfum, literatura, roman
Objavljeno v DKUM: 06.06.2013; Ogledov: 3792; Prenosov: 564
Celotno besedilo (912,04 KB)