| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
GENEZA GLOBALNE FINANČNE KRIZE IN ANALIZA MOŽNIH UKREPOV ZA NJENO UBLAŽITEV
Alenka Kroflič, 2009, diplomsko delo

Opis: Globalna finančna kriza dobiva vedno nove potrditve in nove razsežnosti. Slika svetovne krize postaja iz dneva v dan vedno bolj jasna, kombinacija slabih novic vse bolj dramatična. Finančna kriza se je z ozkega področja slabih hipotekarnih posojil razširila na druge finančne trge in banke po vsem svetu. Kriza, ki se je začela v Ameriki s pokom nepremičninskega balona, se je v zelo kratkem času razširila in okužila ves svet. Nezaupanje je veliko in kriza bančnega sistema je izjemna. Za rešitev globalne finančne krize so potrebni globalni ukrepi. Glavno vlogo pri uveljavljanju ukrepov imajo predvsem vlade in centralne banke, ki sprejemajo načrte za ponovno oživitev gospodarstva. Najbolj prizadeta panoga v trenutni recesiji je prav gotovo avtomobilska industrija. Z analizo podatkov, se v diplomski nalogi osredotočam predvsem na ZDA, EU in Slovenijo. Finančna recesija je sprožila neizprosen padec v prodaji avtomobilov, medtem ko so zaostreni posojilni pogoji upočasnili financiranje dnevnih nalog proizvajalcev avtomobilov. Srečujoč z velikimi problemi, veliko proizvajalcev avtomobilov manjša proizvodnjo in krči zaposlenost.
Ključne besede: globalna finančna kriza, hipotekarna posojila, finančni trg, pok nepremičninskega balona, nezaupanje, ukrepi, oživitev gospodarstva, avtomobilska industrija, recesija
Objavljeno: 17.02.2010; Ogledov: 2171; Prenosov: 487
.pdf Celotno besedilo (435,54 KB)

2.
PRIMERJAVA SPLETNIH STRANI BANK V SLOVENIJI
Silvia Ivić, 2009, diplomsko delo

Opis: Internet je interaktiven, dinamičen in hitro se spreminjajoč medij, kar se mora odražati tudi na spletnih straneh. Dobre spletne strani so dobro organizirane, pripravljene za objavo, časovno usklajene ter tudi privlačne in interaktivne. Če imajo spletne strani takšne značilnosti, jih lahko ocenimo kot dobre spletne strani. Vsako podjetje bi moralo vedeti, da so spletne strani nov in drugačen distribucijski kanal, ki bi mu morali posvečati veliko pozornosti. Spletna stran je tako imenovani živi sistem, ki ga je treba neprestano prilagajati, osveževati in izboljševati, da bi pritegnili uporabnike. Na dobrih spletnih straneh se kaže da je internet dvosmerni komunikacijski kanal. Kdor ni prisoten na internetu, ta sploh ne obstaja oziroma ne ve kaj se dogaja, to bi naj bilo dejstvo, ki se sliši iz vse več ust. Pojma »elektronsko bančništvo« in »internet« sta postala nerazdružljiva. Kmalu bo prišel čas, ko bo internet postal povsem nepogrešljiv in si finančnih in poslovnih aktivnosti sploh ne bomo znali predstavljati brez njega. Elektronsko bančništvo je v nekaj letih osvojilo že skoraj vsak dom. Da bo pa slovensko bančništvo lahko vzdržalo korak z razvitim svetom, bodo morale banke svoje bančne storitve vedno bolj dopolnjevati in ustvarjati take storitve, ki bodo za stranke zanimive, še prej kot to pa privlačne, enostavne in stroškovno nizke. Kljub številnim prednostim, ki jih nudijo sodobni načini poslovanja, pa se ti uveljavljajo počasneje, kot je bilo pričakovati. Pomanjkanje ustreznega znanja ljudi in posledično nezaupanje sodobni tehnologiji in varnosti poslovanja preko elektronskih poti je glavna ovira pri njihovi širitvi. V našem diplomskem delu smo analizirali spletne strani 5 bank v Sloveniji in ugotovili, da imajo spletne strani bank, ki imajo v Sloveniji večji tržni delež, značilnosti dobrih spletnih strani.
Ključne besede: internet, interaktiven, spletna stran, elektronsko bančništvo, bančne storitve, nezaupanje sodobni tehnologiji, varnost poslovanja
Objavljeno: 27.11.2009; Ogledov: 2457; Prenosov: 259
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici