1. Nezakonito uničevanje gozdov : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMia Jerovšek Kolenc, 2020, diplomsko delo Opis: Naj bo to Evropa, Azija, Afrika, Avstralija ali Amerika, gozdovi so povsod pomembnem ekosistem, na katerega se zanašajo tako živali kot ljudje. Vendar je vsem celinam enak en problem. Nezakonito uničevanje gozdov. V svetu, ki se spopada z vedno večjimi klimatskimi spremembami, bi bilo to početje potrebno povsem izkoreniniti, vendar pa obči mediji predstavljajo ravno nasprotno zgodbo. V diplomskem delu je predstavljeno nezakonito uničevanje gozdov, njegove posledice in mednarodne iniciative, ki so bile sprejete, da bi ta problem rešile. Z uporabo metode deskripcije, kompilacije, induktivno-deduktivne, sintetične in komparativne metode smo analizirali najrazličnejše vire o nezakoniti sečnji in nenadzorovanih požarih, ter kako posledice teh dveh dejanj vplivajo na varnost in stabilnost okolja. Zaradi hitro spreminjajoče se situacije smo se osredotočili predvsem na razvoj problema v zadnjih petih letih. Ugotovili smo, da se je število uničenih hektarjev gozdne površine povečalo, čeprav se je odziv mednarodne skupnosti, vsaj na papirju, izboljšal. Podpisanih je bilo veliko iniciativ, ki naj bi pripomogle k regeneraciji gozdov, vendar smo ugotovili tudi, da bodo, če se bo trenutni trend nadaljeval, posledice močno prizadele cel svet, od tega najbolj ranljive skupine ljudi, ki se na gozd zanašajo za preživetje, in države v razvoju. Na podlagi tega lahko predlagamo, da je treba več truda vložiti v izkoreninjenje korupcije; kaznovati podjetja, ki ne spoštujejo zakonov matičnih in drugih držav pri trgovanju z lesom; vpeljati močnejši varnostni sistem v samih gozdovih; pridobiti pomoč tehnologije; zaščititi aktiviste, domorodce in policiste; izboljšati gospodarjenje z gozdovi in zmanjšati porabo oziroma izboljšati distribucijo hrane in vode med ljudmi.
Ključne besede: diplomske naloge, nezakonitost, uničevanje gozdov, trgovanje z lesom, ekosistem, iniciativa
Objavljeno v DKUM: 18.09.2020; Ogledov: 1207; Prenosov: 111
 Celotno besedilo (488,07 KB) |
2. Vpliv ekonomskega pristopa na presojo vezanih in paketnih prodaj v konkurenčnem pravu EUMartina Repas, 2011, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek obravnava vezano in paketno prodajo v luči zlorabe prevladujočega položaja, ki je prepovedana po členu 102. Pogodbe o delovanju Evropske unije. Tovrstne prodaje splošno pomenijo skupno prodajo samostojnih oz. ločenih proizvodov, ki praviloma ne sodijo na isti proizvodni trg, in so v praksi precej pogostne, čeprav so problematične le v primeru, ko ima podjetje, ki se teh praks poslužuje, določeno stopnjo tržne moči. V skladu z ekonomsko teorijo vezane in paketne prodaje nedvomno ustvarjajo protikonkurenčne učinke. Zato pristop, po katerem bi se tovrstne prodaje obravnavale kot per se nezakonite brez natančne analize učinkov na konkurenco, ni na mestu, čeprav analiza klasičnih primerov vezanih poslov, ki sta jih obravnavale Komisija in Sodišče, ne kažeta tako. Prispevek v zvezi s tem prikaže razvoj obravnavanja vezanih in paketnih prodaj v konkurenčnem pravu EU in ZDA, ki se je od zastopanja per se stališča preusmeril k pristopu, ki poudarja dejanske ali pričakovane ekonomske učinke domnevno nezakonitega ravnanja. Ta pristop se v EU kaže v zadevi Microsoft proti Komisiji, sprejet pa je tudi v Navodilih Komisije glede prednostnih nalog izvrševanja pri uporabi člena 82 Pogodbe ES za izključevalna ravnanja.
Ključne besede: Evropska unija, EU, trgovinsko poslovanje, konkurenca, konkurenčno pravo, prodaja, vezani posli, pravila utemeljenosti, nezakonitost, paketna prodaja, per se pravilo nezakonitosti
Objavljeno v DKUM: 31.07.2018; Ogledov: 1131; Prenosov: 84
Celotno besedilo (256,22 KB) |
3. AKTUALNA VPRAŠANJA INSTITUTA ODPOVEDI S PONUDBO NOVE POGODBE O ZAPOSLITVINina Križman, 2012, diplomsko delo Opis: Pravna ureditev prenehanja pogodbe o zaposlitvi izhaja iz temeljnega načela, po katerem je odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca ukrep ultima ratio. V luči spoštovanja tega načela Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) določa posebno obveznost delodajalca, da v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti preveri možnosti za ohranitev delavčeve zaposlitve. Če pri delodajalcu obstaja druga ustrezna zaposlitev, jo mora delavcu ponuditi hkrati z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. V primeru, da s takšno zaposlitvijo delodajalec ne razpolaga, pa lahko delavcu ponudi novo pogodbo za neustrezno zaposlitev. To bo delodajalec izvedel s posebnim delovnopravnim institutom odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki je urejen v tretjem in četrtem odstavku 88. člena in v 90. členu ZDR.
Institut združuje redno odpoved pogodbe o zaposlitvi in ponudbo za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Delavec lahko ponudbo sprejme ali jo zavrne, temu ustrezno so predpisane tudi pravne posledice. Pravne posledice sprejema oziroma zavrnitve ponudbe za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi pa so odvisne od tega, ali se ponudba nanaša na ustrezno ali neustrezno zaposlitev.
Ureditev obravnavanega instituta se je izkazala za neustrezno in pomanjkljivo. Glavna dilema se nanaša na obseg sodnega varstva, ki pripada delavcu v primeru sprejetja delodajalčeve ponudbe in podpisa nove pogodbe o zaposlitvi. Po sedanji ureditvi ima takšen delavec ožji obseg sodnega varstva, kot ga sicer imajo delavci, če uveljavljajo nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Predlagane spremembe ZDR odpravljajo bistveno problematiko obravnavanega instituta, vseeno pa še ostajajo nekatera odprta vprašanja.
Ključne besede: prenehanje pogodbe o zaposlitvi, pravni viri, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ponudba za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, sodno varstvo, sodna praksa.
Objavljeno v DKUM: 09.01.2013; Ogledov: 3987; Prenosov: 346
Celotno besedilo (914,97 KB) |
