| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Nezakonit ribolov v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Laura Rožič, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja pregled pojavnih oblik nezakonitega ribolova, zakonodajo, ki te znake podrobno opredeljuje ter ribiške čuvaje, ki kršitve v praksi ugotavljajo. Glavni cilj diplomske naloge je ugotoviti, kakšno je dejansko stanje glede nezakonitega ribolova v Sloveniji – kateri prekrški so najpogostejši, koliko jih je ter kakšne kazni kršitelje doletijo. Ugotovitve, naše študije kažejo, da se največ prekrškov navezuje na samo ribo, kar pomeni tatvine rib, uplena več rib kot je dovoljeno, prekoračitev uplena; poleg prekrškov povezanih s samo ribo, pa se pojavlja tudi lov brez ribolovne dovolilnice in ribolov z nedovoljeno opremo. Ugotovitve so pokazale, da imamo v Sloveniji v zadnjih 5. letih le 3 kazniva dejanja, povezana z nezakonitim ribolovom, število kršitev pa se giblje nekje od 30 do 50 prekrškov na ribiško družino (v Sloveniji je 64 ribiških družin), kar pomeni letno približno 2500 prekrškov, povezanih z ribolovom, a so intervjuvanci povedali, da število kršitev iz leta v leto počasi pada. Kazni, ki doletijo kršitelje se razlikujejo glede na povzročen prekršek. V primeru, ko je prekršek blažje narave, se ribiški čuvaji odločajo za izrek opozorila. Kadar gre za hujši prekršek, na primer uplen večih rib (in so te že mrtve), ali storitve več prekrškov na enkrat, kot je na primer lovljenje rib pod mersko dolžino, nedovoljena vaba in nedovoljena tehnika – takšne kršitelje doleti denarna kazen, za vsak prekršek posebej, kar pomeni, da se kazni seštejejo. Denarne kazni se začnejo pri 250 € in lahko segajo vse do 1500 €. Takšne kazni izreče ribiški inšpektor, katerega je ob kršenju potrebno obvestiti. Poleg teh dveh najpogosteje izrečenih kazni se ribiški čuvaji poslužujejo tudi odvzema dnevne ali letne ribolovne dovolilnice ali zapustitve ribolovnega območja. Povzamemo lahko, da je v Sloveniji to področje kar dobro urejeno tako v zakonodaji kot tudi v sami praksi in za zdaj ne povzroča resnejše problematike.
Ključne besede: nezakonit ribolov, ribiški čuvaji, ekološka kriminaliteta, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.10.2024; Ogledov: 1; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (922,39 KB)

2.
Nezakonit ribolov in sužnjelastništvo na ribiških ladjah : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Jona Veler, 2024, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na problem nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, ki dan danes predstavlja eno večjih groženj oceanom in življenja v njem, ter problematiko prisilnega dela in sužnjelastništva na ribiških ladjah. Zaradi vse večje svetovne populacije prebivalstva se povečuje tudi potreba po (morski) hrani. Ker je povpraševanje po ribah vse večje, se ribiška industrija sooča s težavo dostavljanja le-teh. Zaradi prekomernega ribolova se ribiški staleži zmanjšujejo, kar pa otežuje delo ribičem, saj težje najdejo območja, ki so bogata z morskimi organizmi. Večje povpraševanje zahteva tudi več dela in več delovne sile. Zaradi pomanjkanja delavcev so migranti in ljudje, ki so bili žrtev trgovine z ljudmi, ujeti v prisilno delo na morju. Delavci na ladjah so deležni nehumanih delovnih razmer, brez konkretnega počitka, varne opreme, pitne vode in hrane. So velikokrat tudi žrtve nasilja ali pa so celo ubiti. Ker se ribiške ladje poslužujejo uničujočih ribolovnih praks, s tem ulovijo tudi neciljne vrste morskih organizmov, ki jih kasneje zavržejo, s temi praksami pa tudi uničujejo morsko dno in morski habitat. Zaradi degradacije oceanov posledice ne čutijo samo živali v njem, ampak tudi ljudje. Zaradi uničenja morskih habitatov in prekomernega lovljenja se zmanjšuje možnost za obnovitev življenja v njem, kar ljudje občutimo kot pomanjkanje hrane oziroma lakoto. Na udaru so predvsem obmorske države, ki jim ribe predstavljajo vir življenja in dohodka. Z manjšim ulovom se zmanjša tudi dobiček, kar za gospodarstvo in ribiško industrijo predstavlja velik primanjkljaj. Za ohranjanje zdravih oceanov in človeških potreb po morski hrani je potrebno bolje obveščati in izobraževati ljudi, vzpostaviti boljši in učinkovitejši nadzor nad delom na morju in vzpostaviti zakone, ki bodo varovali oceane.
Ključne besede: ekološka kriminaliteta, nezakonit ribolov, sužnjelastništvo, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 03.06.2024; Ogledov: 187; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (684,13 KB)

3.
ANALIZA SODNE PRAKSE KAZNIVIH DEJANJ ZOPER OKOLJE, PROSTOR IN NARAVNE DOBRINE V SLOVENIJI
Katja Andrinek, 2015, diplomsko delo

Opis: Varstvo okolja je vse bolj popularna in pereča tema v medijih, politiki in civilni družbi. Mnogi bi se strinjali s trditvijo, da imajo Slovenci danes mnogo bolj okrepljeno ekocentrično zavest kot pred leti. Pa vendar, koliko Slovencev, po sprehodu v gozdu, ko naleti na divje odlagališče, poda ovadbo kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja? Koliko Slovencev, ki gredo vsak dan mimo sosedovega psa, za katerega vedo, da je skoraj vse življenje pripet na verigi in več dni brez pitne vode, poda ovadbo kaznivega dejanja mučenja živali? Takih Slovencev je malo. In to potrjujejo statistike o številu podanih ovadb kaznivih dejanj zoper okolje, prostor in naravne dobrine. V primerjavi z ovadbami vseh kaznivih dejanj, je letno tovrstnih ovadb podanih le okoli 0,5 odstotka. Analiza kaže, da je dejanske kriminalitete mnogo več, torej je problem v zatiskanju oči očividcev, ki se ne odločijo za prijavo. Pa vendar v okoljski kriminaliteti vendar le ni vse tako črno. Namreč, ko je enkrat ovadba podana, obstaja velika verjetnost, da bo dobila sodni epilog. Statistika vloženih obtožb kaže, da so državni tožilci v predkazenskem postopku uspešni, saj dobro polovico primerov ovadb privedejo do vložitve obtožbe. Tudi v nadaljnjem, sodnem postopku se iz odstotka obsodb v primerjavi z obtožbami, kaže njihova učinkovitost, saj ta, po letu 2010, presega 60 odstotkov in še vedno raste. Državni tožilci kažejo svojo aktivnost tudi v vlaganju pritožb, saj statistika kaže, da se pritožijo ob skoraj vsaki oprostilni sodbi. Za visoko število obsodilnih sodb pa niso zaslužni le tožilci, ampak tudi sodstvo, saj je slednje tisto, ki na koncu odloči, ali bo sodba obsodilna ali zavrnilna. Iz izdajanja vse več obsodilnih sodb, z vse večjimi kaznimi, ki zadnja leta niso le denarne, ampak tudi zaporne, je mogoče sodstvu priznati vse večjo kritičnost do okoljske kriminalitete. Poleg ovaditeljev, državnih tožilcev in sodstva, pa imajo svojo vlogo tudi mediji, ki s šokantno predstavitvijo tovrstnih kaznivih dejanj, dosežejo ogorčenje splošne javnosti, in imajo tako funkcijo zastraševanja in s tem prevencijski učinek za potencialne storilce. Sklepna ugotovitev je torej, da državni tožilci in sodstvo delajo dobro. Morda bi lahko bili še bolj učinkoviti ob ustreznejši zakonodaji, saj je obstoječi, mogoče očitati pretirano blanketnost kazenskopravnih norm, težko določljivo terminologijo ter razdrobljenost in številčnost zakonskih in podzakonskih okoljevarstvenih določb. Iz uvodnih vprašanj, je mogoče razbrati namig na največji problem okoljske kriminalitete, to je podajanje ovadb. S še večjo angažiranostjo in ozaveščanjem slovenske javnosti je potrebno doseči tako stopnjo ekocentrične zavesti Slovencev, da ovadba okoljske kriminalitete ne bo več vprašanje, ampak pravilo.
Ključne besede: kazenskopravno varstvo okolja, kazniva dejanja zoper okolje, ekocentrizem, obremenjevanje in uničevanje okolja, onesnaženje morja in voda s plovili, protipravno ravnanje z jedrskimi ali drugimi nevarnimi radioaktivnimi snovmi, onesnaženje pitne vode, onesnaženje živil ali krme, protipravno zavzetje nepremičnine, uničenje nasadov s škodljivo snovjo, uničevanje gozdov, mučenje živali, nezakonit lov, nezakoniti ribolov, nezakonito ravnanje z zaščitenimi živalmi in rastlinami, prenašanje kužnih bolezni pri živalih in rastlinah, izdelovanje škodljivih zdravil za zdravljenje živali, nevestna veterinarska pomoč
Objavljeno v DKUM: 16.07.2015; Ogledov: 2186; Prenosov: 373
.pdf Celotno besedilo (910,07 KB)

4.
Nezakonit ribolov v morskih vodah na območju Evropske unije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Aleš Siničič, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Nezakonit ribolov v morskih vodah na območju Evropske unije predstavlja povezano področje (organizirane) ekološke kriminalitete in pojava nezakonitega ribolova. Glavni cilj diplomske naloge je identificirati in podrobno analizirati probleme nezakonitega ribolova kot oblike organizirane ekološke kriminalitete v morjih na območju Evropske unije z namenom iskanja predlogov rešitev. Ugotovitve, pridobljene s pomočjo analize pisnih virov, kažejo, da je obseg pojava nezakonitega ribolova v Evropski uniji skrb vzbujajoč, saj obsega 19 odstotkov prijavljene vrednosti ulovov in z leti še narašča. Gre predvsem za ribolov brez veljavnega dovoljenja, ribolov, o katerem se ne ali napačno poroča in zajema ribolovne dejavnosti, ki so usmerjene v nedorasle morske organizme ter ogrožajo obnavljanje ribjega staleža in ribolovne dejavnosti s prepovedanim ribolovnim orodjem, kar prištevamo med destruktivne oblike ribolova. V Evropski uniji so najpogostejše destruktivne tehnike ribolova lovljenje z eksplozivi, strupi, elektriko, mrežami in pastmi. Stopnja nezakonitega ribolova je najvišja v državah članicah, ki imajo najbolj bogate staleže rib, najpogosteje v kombinaciji z ohlapnim nadzorom nad ribolovnimi dejavnostmi. Te države so Danska, Francija, Italija, Poljska, Španija in Združeno kraljestvo. Posledice nezakonitega ribolova puščajo svoj pečat na okolju s izčrpavanjem ribjih staležev in pustošenjem morskih habitatov, prav tako pa je vpliv viden tudi v gospodarstvu, saj vodi v zmanjšanje dobička in izgubo delovnih mest. Evropska unija se aktivno vključuje v boj proti nezakonitemu ribolovu z izdajanjem uredb, postavljanjem pravil in organov nadzora, izvajanjem sankcij in mednarodnim sodelovanjem. Za preprečevanje in odvračanje nezakonitega ribolova bi bilo potrebno razviti še boljši nadzorni sistem, uvesti strožje sankcije, da se storilcem krivolov ne bi izplačal, ter povečati stopnjo zavedanja posameznikov o samem pojavu in njegovih posledicah, ki segajo tudi v naša življenja.
Ključne besede: ekološka kriminaliteta, nezakonit ribolov, preprečevanje, kaznovanje, Evropska unija, EU, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.11.2014; Ogledov: 1664; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (730,61 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici