| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Nezakonit ribolov v morskih vodah na območju Evropske unije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Aleš Siničič, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Nezakonit ribolov v morskih vodah na območju Evropske unije predstavlja povezano področje (organizirane) ekološke kriminalitete in pojava nezakonitega ribolova. Glavni cilj diplomske naloge je identificirati in podrobno analizirati probleme nezakonitega ribolova kot oblike organizirane ekološke kriminalitete v morjih na območju Evropske unije z namenom iskanja predlogov rešitev. Ugotovitve, pridobljene s pomočjo analize pisnih virov, kažejo, da je obseg pojava nezakonitega ribolova v Evropski uniji skrb vzbujajoč, saj obsega 19 odstotkov prijavljene vrednosti ulovov in z leti še narašča. Gre predvsem za ribolov brez veljavnega dovoljenja, ribolov, o katerem se ne ali napačno poroča in zajema ribolovne dejavnosti, ki so usmerjene v nedorasle morske organizme ter ogrožajo obnavljanje ribjega staleža in ribolovne dejavnosti s prepovedanim ribolovnim orodjem, kar prištevamo med destruktivne oblike ribolova. V Evropski uniji so najpogostejše destruktivne tehnike ribolova lovljenje z eksplozivi, strupi, elektriko, mrežami in pastmi. Stopnja nezakonitega ribolova je najvišja v državah članicah, ki imajo najbolj bogate staleže rib, najpogosteje v kombinaciji z ohlapnim nadzorom nad ribolovnimi dejavnostmi. Te države so Danska, Francija, Italija, Poljska, Španija in Združeno kraljestvo. Posledice nezakonitega ribolova puščajo svoj pečat na okolju s izčrpavanjem ribjih staležev in pustošenjem morskih habitatov, prav tako pa je vpliv viden tudi v gospodarstvu, saj vodi v zmanjšanje dobička in izgubo delovnih mest. Evropska unija se aktivno vključuje v boj proti nezakonitemu ribolovu z izdajanjem uredb, postavljanjem pravil in organov nadzora, izvajanjem sankcij in mednarodnim sodelovanjem. Za preprečevanje in odvračanje nezakonitega ribolova bi bilo potrebno razviti še boljši nadzorni sistem, uvesti strožje sankcije, da se storilcem krivolov ne bi izplačal, ter povečati stopnjo zavedanja posameznikov o samem pojavu in njegovih posledicah, ki segajo tudi v naša življenja.
Ključne besede: ekološka kriminaliteta, nezakonit ribolov, preprečevanje, kaznovanje, Evropska unija, EU, diplomske naloge
Objavljeno: 13.11.2014; Ogledov: 861; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (730,61 KB)

2.
ANALIZA SODNE PRAKSE KAZNIVIH DEJANJ ZOPER OKOLJE, PROSTOR IN NARAVNE DOBRINE V SLOVENIJI
Katja Andrinek, 2015, diplomsko delo

Opis: Varstvo okolja je vse bolj popularna in pereča tema v medijih, politiki in civilni družbi. Mnogi bi se strinjali s trditvijo, da imajo Slovenci danes mnogo bolj okrepljeno ekocentrično zavest kot pred leti. Pa vendar, koliko Slovencev, po sprehodu v gozdu, ko naleti na divje odlagališče, poda ovadbo kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja? Koliko Slovencev, ki gredo vsak dan mimo sosedovega psa, za katerega vedo, da je skoraj vse življenje pripet na verigi in več dni brez pitne vode, poda ovadbo kaznivega dejanja mučenja živali? Takih Slovencev je malo. In to potrjujejo statistike o številu podanih ovadb kaznivih dejanj zoper okolje, prostor in naravne dobrine. V primerjavi z ovadbami vseh kaznivih dejanj, je letno tovrstnih ovadb podanih le okoli 0,5 odstotka. Analiza kaže, da je dejanske kriminalitete mnogo več, torej je problem v zatiskanju oči očividcev, ki se ne odločijo za prijavo. Pa vendar v okoljski kriminaliteti vendar le ni vse tako črno. Namreč, ko je enkrat ovadba podana, obstaja velika verjetnost, da bo dobila sodni epilog. Statistika vloženih obtožb kaže, da so državni tožilci v predkazenskem postopku uspešni, saj dobro polovico primerov ovadb privedejo do vložitve obtožbe. Tudi v nadaljnjem, sodnem postopku se iz odstotka obsodb v primerjavi z obtožbami, kaže njihova učinkovitost, saj ta, po letu 2010, presega 60 odstotkov in še vedno raste. Državni tožilci kažejo svojo aktivnost tudi v vlaganju pritožb, saj statistika kaže, da se pritožijo ob skoraj vsaki oprostilni sodbi. Za visoko število obsodilnih sodb pa niso zaslužni le tožilci, ampak tudi sodstvo, saj je slednje tisto, ki na koncu odloči, ali bo sodba obsodilna ali zavrnilna. Iz izdajanja vse več obsodilnih sodb, z vse večjimi kaznimi, ki zadnja leta niso le denarne, ampak tudi zaporne, je mogoče sodstvu priznati vse večjo kritičnost do okoljske kriminalitete. Poleg ovaditeljev, državnih tožilcev in sodstva, pa imajo svojo vlogo tudi mediji, ki s šokantno predstavitvijo tovrstnih kaznivih dejanj, dosežejo ogorčenje splošne javnosti, in imajo tako funkcijo zastraševanja in s tem prevencijski učinek za potencialne storilce. Sklepna ugotovitev je torej, da državni tožilci in sodstvo delajo dobro. Morda bi lahko bili še bolj učinkoviti ob ustreznejši zakonodaji, saj je obstoječi, mogoče očitati pretirano blanketnost kazenskopravnih norm, težko določljivo terminologijo ter razdrobljenost in številčnost zakonskih in podzakonskih okoljevarstvenih določb. Iz uvodnih vprašanj, je mogoče razbrati namig na največji problem okoljske kriminalitete, to je podajanje ovadb. S še večjo angažiranostjo in ozaveščanjem slovenske javnosti je potrebno doseči tako stopnjo ekocentrične zavesti Slovencev, da ovadba okoljske kriminalitete ne bo več vprašanje, ampak pravilo.
Ključne besede: kazenskopravno varstvo okolja, kazniva dejanja zoper okolje, ekocentrizem, obremenjevanje in uničevanje okolja, onesnaženje morja in voda s plovili, protipravno ravnanje z jedrskimi ali drugimi nevarnimi radioaktivnimi snovmi, onesnaženje pitne vode, onesnaženje živil ali krme, protipravno zavzetje nepremičnine, uničenje nasadov s škodljivo snovjo, uničevanje gozdov, mučenje živali, nezakonit lov, nezakoniti ribolov, nezakonito ravnanje z zaščitenimi živalmi in rastlinami, prenašanje kužnih bolezni pri živalih in rastlinah, izdelovanje škodljivih zdravil za zdravljenje živali, nevestna veterinarska pomoč
Objavljeno: 16.07.2015; Ogledov: 1217; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (910,07 KB)

3.
OBDAVČITEV NENAPOVEDANIH DOHODKOV POSAMEZNIKOV S POSEBNIM POUDARKOM NA SKLADNOSTI 70-ODSTOTNE DAVČNE STOPNJE Z USTAVO REPUBLIKE SLOVENIJE
Katja Erjavšek, 2016, magistrsko delo

Opis: Leta 2014 je slovenski zakonodajalec z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2G) spremenil in zaostril ureditev obdavčitve nenapovedanih dohodkov in dohodkov neznanega izvora. Posebnemu davku je namenil samostojen člen (zdaj 68.a člen ZDavP-2) in davek tudi prvič uradno poimenoval kot davek od nenapovedanih dohodkov. Podaljšal je obdobje, za katerega lahko davčni organi odmerjajo davek od nenapovedanih odhodkov, in sicer s petih na deset let in uvedel še nekatere druge spremembe, predvsem pa je povišal davčno stopnjo na 70 odstotkov. Po tolikšni davčni stopnji v Sloveniji ni obdavčen noben drug dohodek, avtorica pa v magistrski nalogi ugotavlja, da so posamezniki, ki morajo plačati kar 70 odstotkov davka na ugotovljene nenapovedane dohodke, pred zakonom v neenakem položaju glede na preostale posameznike, ki so svojo zakonsko obveznost izpolnili. Gre torej za kršitev načela enakosti pred zakonom po drugem odstavku 14. člena Ustave Republike Slovenije. Hkrati avtorica pokaže, da je 70-odstotna davčna stopnja neustavna tudi z vidika varstva pravice do zasebne lastnine (in dedovanja) iz 33. člena Ustave RS. Ustavno sodišče Republike Slovenije je že zavzelo stališče, da so davčne stopnje pri davkih na dohodek, ki presegajo 50 odstotkov, poseg v pravico do zasebne lastnine, z uporabo t. i. testa legitimnosti in strogega testa sorazmernosti pa je avtorica ugotovila, da je tak poseg neustaven. Avtorica pokaže, da je bil interes zakonodajalca predvsem kaznovanje »kršiteljev« ter (specialna in generalna) prevencija, tj. preprečevanje ponavljanja tovrstnega neželenega vedenja posameznikov. Vendar pa namen davčne zakonodaje ni in ne more biti kaznovanje, temveč je temu namenjena prekrškovna in kazenska zakonodaja. Zato meni, da je 70-odstotna davčna stopnja že konfiskatorna.
Ključne besede: davek, dohodek, nezakonit dohodek, nenapovedan dohodek, davek od nenapovedanih dohodkov, načelo enakosti, test sorazmernosti
Objavljeno: 18.10.2016; Ogledov: 1211; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (922,81 KB)

4.
Zaznava in evidentiranje kaznivega dejanja nezakonitega lova v lovsko informacijskem sistemu Lisjak
Gašper Nared, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo si podrobneje ogledali kaznivo dejanje nezakonitega lova v Sloveniji. Na začetku diplomske naloge smo na kratko predstavili sam pojem ekološka kriminaliteta, kasneje pa podrobneje opisali lov, zakonodajo na tem področju ter ljudi in ustanove, ki so neposredno ali posredno povezani z lovom. Namen naše naloge je bil ugotoviti način zaznave in evidentiranja kaznivega dejanja nezakonitega lova s strani lovske organizacije ter policije.
Ključne besede: diplomske naloge, ekološka kriminaliteta, lov, nezakonit lov, lovski informacijski sistem Lisjak, Zakon o divjadi in lovstvu
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 154; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (979,66 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici