| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava pirolize in kemijskega recikliranja plastenk iz polietilen tereftalata
Jerneja Potočnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Količina odpadkov narašča na globalni ravni in eden od načinov reševanja te okoljske problematike je recikliranje. Polimer polietilen tereftalat (PET) ima možnosti ponovne uporabe, iz njega lahko pridobimo kakovostne sekundarne produkte. Z mehanskim, kemijskim ali termičnim recikliranjem vrnemo PET v gospodarstvo in mu tako podaljšamo življenjski cikel. S postopkom nevtralne hidrolize ga lahko kemijsko recikliramo, tako da pridobimo primarne snovi polimera PET, to sta tereftalna kislina in etilenglikol. Rešitev recikliranja PET je tudi termični postopek piroliza, ki je obetavna alternativa in ki pretvori polimer v ogljikovodike. S spreminjanjem pogojev pri postopkih recikliranja lahko vplivamo na vrsto in količino recikliranega produkta. Plastenke PET je možno reciklirati z manjšimi vplivi na okolje, vendar je z ekonomskega stališča dražje.
Ključne besede: recikliranje PET, nevtralna hidroliza, piroliza
Objavljeno: 15.07.2020; Ogledov: 285; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

2.
Izolacija in čiščenje tereftalne kisline iz poliestrnih tekstilij
Marko Pušnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Polietilen tereftalat v tekstilni industriji poznamo tudi pod imenom poliester. Količina odpadnega poliestrnega tekstilnega materiala narašča, zato je potrebno poiskati primerne načine za njegovo recikliranje in ponovno uporabo. Kot uspešni postopki kemijske razgradnje so se izkazal različni postopki hidrolize. Diplomsko delo je namenjeno analizi razgradnih produktov poliestrnih tekstilnih materialov po alkalni in nevtralni hidrolizi ter čiščenju nastalega trdega produkta. Čiščenje smo izvedli s postopki kristalizacije, sublimacije, vroče filtracije in kislinsko bazne ekstrakcije. Rezultati so bili ovrednoteni s pomočjo IR spektroskopije in potenciometričnih titracij v nevodnem mediju. Ugotovili smo, da se nobeden od postopkov čiščenja ni izkazal za zelo uspešnega, v neki meri sta učinkovita le postopka kristalizacije in sublimacije.
Ključne besede: poliester, nevtralna hidroliza, alkalna hidroliza, tereftalna kislina, čiščenje, tekstilni materiali, odpadni tekstilni materiali, recikliranje
Objavljeno: 08.10.2018; Ogledov: 731; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

3.
Določevanje končnih funkcionalnih skupin produktov hidrolize odpadnih poliestrnih tekstilnih materialov
Patricija Bizjak, 2018, diplomsko delo

Opis: Sodobna potrošniška družba ima kot posledico proizvodnjo velike količine najrazličnejših materialnih dobrin in hkrati velike količine odpadkov. Mednje sodijo tudi odpadni poliestrni tekstilni materiali. Slednji so biološko težko razgradljivi, zato je ustrezno ravnanje z njimi še toliko bolj pomembno. Kot učinkoviti kemijski postopki razgradnje so se izkazale različne oblike hidrolize. Diplomsko delo smo zato namenili analizi odpadnih poliestrnih tekstilnih materialov z alkalno in nevtralno hidrolizo z uporabo potenciometričnih titracij v nevodnem mediju. Uporabljeni sta bili topili dimetil sulfoksid (DMSO) in benzil alkohol. Na podlagi meritev in izračunov končnih karboksilnih (COOH) skupin smo prišli do ugotovitve, da je učinkovitost razgradnje odvisna od kombinacije več dejavnikov, med katerimi so poleg vrste hidrolize še sestava tekstilnega materiala, njegova predpriprava ter reakcijski čas razgradnje.
Ključne besede: poliester, odpadni tekstil, alkalna hidroliza, nevtralna hidroliza, titracije
Objavljeno: 18.07.2018; Ogledov: 630; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

4.
Ločitev elastana in poliakrilonitrila iz tekstilnih mešanic s poliamidi in polietilentereftalatom z raztapljanjem za nadaljnje kemijsko recikliranje
Dane Lojen, 2017, magistrsko delo

Opis: Kemijsko recikliranje polimerov lahko prispeva k zmanjšanju količine odpadnih polimerov in porabe primarnih surovin ter energije, vendar je za uspešno kemijsko recikliranje mešanic polimerov pomembna predhodna ločitev komponent. Preučevali smo ločitev elastana (EL) in polikrilonitrila (PAN) od poliamidov in polietilentereftalata (PET) v tekstilnih mešanicah z raztapljanjem v N,N-dimetilformamidu (DMF) in obarjanjem. Izvedli smo tudi kemijsko razgradnjo PA 6 in PA 6.6 z nevtralno hidrolizo. Vzorce smo analizirali z gravimetrično analizo, FTIR in Raman spektroskopijo. Ugotovili smo, da je bila ločitev PAN oziroma EL iz mešanic PA 6 / PA 6.6 / PET uspešna pri temperaturi 70 °C. Njuno obarjanje iz raztopin v DMF je bilo večinoma uspešno pri realnih vzorcih, neuspešno pa pri pripravljenih vzorcih. Sklepamo, da je bila uspešnost obarjanja PAN in EL odvisna od dodatkov v mešanicah polimerov, ki smo jih ločevali z raztapljanjem, in lahko otežujejo obarjanje ter aglomeracijo delcev v raztopini. Pri temperaturi vrelišča DMF ločitev EL od PA 6 ni bila uspešna. Nevtralna hidroliza PA 6 pri temperaturi 250 °C, avtogenem tlaku in reakcijskem času 1 h je bila le delno uspešna, saj se je v vodotopne produkte razgradilo le 49 % mase vhodnega PA 6. Nevtralna hidroliza PA 6.6 je bila pri zelo podobnih pogojih neuspešna, saj se je razgradilo v vodotopne produkte le 22 % vhodnega PA 6.6. Za povečanje izkoristka nevtralne hidrolize PA 6 in PA 6.6 bi bilo potrebno spremeniti reakcijske pogoje.
Ključne besede: ločitev z raztapljanjem, kemijsko recikliranje, nevtralna hidroliza, poliamid 6, poliamid 6.6, polietilentereftalat, elastan, poliakrilonitril
Objavljeno: 12.12.2017; Ogledov: 641; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (4,43 MB)

5.
Določevanje stopnje depolimerizacije PET s pomočjo titracij
Vanja Spahič, 2016, diplomsko delo

Opis: Zaradi naraščanja svetovnega prebivalstva in posledično večje proizvodnje, uporabe in odlaganja polimernih materialov, je recikliranje le-teh postala nujnost . Polietilen tereftalat (PET) je v tekstilni industriji najbolj uporabljen sintetični material, kljub temu pa je recikliranje PET-a iz tekstilnih materialov manj raziskano področje. V diplomskem delu smo PET vlakna depolimerizirali s postopkom nevtralne hidrolize, stopnjo depolimerizacije pa določili s pomočjo titracij. Rezultati so pokazali, da se je PET najbolje razgradil pri temperaturi 250 oC, tlaku 39 barov, razmerju PET : voda 1:10 ter reakcijskem času 30 min. Titracije so se izkazale za primerno metodo za ocenitev stopnje razgradnje PET-a. Zaključki diplomske naloge so obetavni in odpirajo nove možnosti raziskav na področju titracij kot hitrih in enostavnih metod.
Ključne besede: depolimerizacija, polietilen tereftalat, nevtralna hidroliza, recikliranje, titracije
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 1007; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

6.
Recikliranje mešanic tekstilnih materialov
Jana Šerod, 2015, magistrsko delo

Opis: V zadnjih desetletjih je zaradi vse višjega življenjskega standarda ter globalne rasti prebivalstva, močno narastla tudi količina proizvedenih in uporabljenih tekstilnih materialov. Posledično se je povečala tudi količina odpadnega tekstila, upravičeno pa lahko sklepamo, da bo le-ta v prihodnjih letih le še naraščala. Po ocenah strokovnjakov naj bi na odlagališčih odpadkov končalo kar 70 % odpadnih tekstilnih materialov, vsi ti nepredelani odpadki pa predstavljajo ogromen neuporabljen vir sekundarnih surovin in negativni ogljični odtis za okolje. V magistrski nalogi smo se lotili raziskovanja možnosti kemijskega recikliranja tekstilnega materiala bombažnega, volnenega in poliestrnega izvora, oziroma tekstilnih mešanic omenjenih komponent. Odločili smo se za izbiro kemikalij in pogojev, s katerimi bi dosegli čim višjo učinkovitost, hkrati pa bi bil postopek še vedno čim bolj ekološko in ekonomsko sprejemljiv. Razgradnjo naravnih vlaken (bombaža in volne) smo tako izvajali z uporabo H3PO4 (fosforjeve (V) kisline). Pri tem smo razmišljali tudi o nadaljnji uporabi produkta, ki bi ga še posebej zaradi prisotnosti fosforjevih ionov lahko uporabili v pridelavi umetnih gnojil. Za razgradnjo poliestrnega materiala smo uporabili proces nevtralne hidrolize pri dveh različnih razmerjih med poliestrom in vodo. Pri tem smo dosegli depolimerizacijo poliestra (PET) do osnovnih gradnikov: tereftalne kisline (TK) in etilen glikola (EG). Izvedbi reakcije razgradnje eno-komponentnih materialov je sledilo ločevanje dvo-komponentnega materiala, ki je bil sestavljen iz kombinacije bombaža in poliestra oziroma volne in poliestra. Razgradnjo naravnih vlaken ter ločevanje tekstilnih komponent smo izvajali v steklenem reaktorju, medtem ko smo za nevtralno hidrolizo poliestra uporabili posebej v ta namen izdelan visokotlačni in visokotemperaturni reaktor. Na podlagi raziskave smo ugotovili, da lahko z uporabo H3PO4 kisline uspešno razgradimo naravna vlakna, kot sta bombaž in volna, največji vpliv na izkoristek reakcije pa imata izbrana koncentracija kisline in reakcijski čas. Podobno smo ugotovili tudi pri eksperimentih ločevanja mešanic omenjenih naravnih vlaken s poliestrom, v katerih je poliestrni material ostal kemijsko nespremenjen. Na osnovi rezultatov nevtralne hidrolize smo ugotovili, da je mogoče PET zgolj s pomočjo vode, povišane temperature in tlaka depolimerizirati do osnovnih enot. Po prečiščenju trdega reakcijskega produkta smo pridobili tereftalno kislino (TA) visoke čistosti. Ugotovili smo, da na izkoristek nevtralne hidrolize vplivata tako čas reakcije, kot tudi razmerje med PET materialom in vodo, ki posledično vpliva tudi na delovni tlak v sistemu.
Ključne besede: depolimerizacija, nevtralna hidroliza PET, kemijsko recikliranje, tekstilni materiali, recikliranje mešanih materialov, poliester, bombaž, volna
Objavljeno: 09.10.2015; Ogledov: 1316; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (3,68 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici