| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Izbrani pravni vidiki proizvodnje električne energije s hidroelektrarnami in vetrnicami v Republiki Sloveniji : magistrsko delo
Manja Cestar, 2019, magistrsko delo

Opis: EU je kot odgovor na soočanje energetskega sektorja s številnimi izzivi, pripravila novi energetski sveženj »Čista energija za vse Evropejce«, s katerim so na novo postavljeni energetski cilji in ukrepi EU. Glavna cilja sta zagotavljanje energetske učinkovitosti ter povečanje energije pridobljene iz obnovljivih virov, pozornost pa je namenjena tudi nadaljnji izgradnji notranjega energetskega trga in delovanju energetske unije. Za učinkovito novo energetsko unijo bo potrebno obsežno preoblikovanje energetskih sistemov v (državah članicah) EU. Pri obnovi bodo igrali pomembno vlogo OVE, ki naj bi prispevali svoj doprinos k zagotovitvi zanesljive, varne in trajnostne oskrbe z (električno) energijo. Takšna energetska unija naj bi pripomogla h gospodarski rasti in povečanju delovnih mest ter na drugi strani k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in uresničevanju podnebnega načrta. Načrtuje se torej kombinacija gospodarskega in okoljevarstvenega napredka. Področje OVE trenutno urejata dve direktivi – Direktiva 2009/28/ES ter nova Direktiva (EU) 2018/2001, katero morajo države članice implementirati v nacionalni pravni red do 30. junija 2021. Nova direktiva določa novi zavezujoči cilj na področju OVE za leto 2030 v višini najmanj 32 % deleža OVE na ravni EU, vključuje podporo za vetrno in hidro energijo in prispeva k enostavnejšim upravnim postopkom. Glavna pomanjkljivost, s katerimi se soočajo nacionalni organi, je še vedno umeščanje elektrarn v prostor, predvsem z vidika varstva okolja. Še posebej občutljiva so območja Nature 2000, o čemer je odločalo SEU, na primer v zadevi C-2/10, Azienda Agro-Zootecnica Franchini Sarl, Eolica di Altamura Srl proti Regione Puglia, ter pri nas tudi VSRS, na primer v zadevi X Ips 244/2011 ter UPRS, na primer v zadevi I U 2589/2018-25. Električna energija je praktično neuporabna brez učinkovitega omrežja. Za takšno uspešno delovanje je potrebna zanesljiva infrastruktura in evropsko povezano omrežje. Direktiva (EU) 2018/2001 podpira vključitev OVE v prenosno in distribucijsko omrežje, saj je zanesljiva oskrba z električno energijo bistven element javne varnosti. Če želi EU doseči optimalno energetsko povezavo, bo morala vzpostaviti decentralizirano pametno omrežje in centralizirano super pametno omrežje. Decentralizacijo bi bilo po mnenju nekaterih mogoče doseči z uporabo nove tehnologije blockchain, ki obljublja varne ter transparentne sisteme. Vendar pa že pametna omrežja današnje generacije prinašajo določena tveganja, na primer z vidika varstva podatkov in varstva zasebnosti, kar bo treba urediti z ustreznimi predpisi in njihovim učinkovitim izvajanjem. V RS trenutna oskrba z električno energijo temelji predvsem na jedrski in hidro energiji ter na fosilnih virih. Ker pa je RS članica EU, je zavezana k energetskim ciljem povečanja deleža OVE. V skladu z zakonodajo EU bo morala natančno določiti cilje in ukrep za prihodnost, če bo želela doseči povečanje deleža OVE do leta 2030 za 32 %. Področje energetike v RS ureja EZ-1, ki bo moral implementirati novo Direktivo (EU) 2018/2001. Smiselno bi bilo sprejeti novi zakon o obnovljivih virih, ki bi OVE uredil formalno in finančno ter ločeno in specifično. RS ima veliko potenciala za povečanje OVE, vendar načrtovanje projektov pogosto naleti na težave z umeščanjem v prostor, predvsem z naravovarstvenega vidika. Na področju varstva okolja imajo pomembno vlogo nevladne organizacije, ki se borijo proti izgradnji HE in VE. Naravovarstveni in okoljski vidiki morajo biti ustrezno vključeni v opredelitev javnega interesa. Pri bodočem delovanju bo tako treba primerno upoštevati naravovarstvene in okoljske vidike, prav tako pa tudi druge relevantne vidike. Jasno je, da bo za uresničitev zanesljive, varne in zadostne energetske preskrbe ter nasploh za dostopnost energije treba v nekaterih primerih obremeniti okolje, saj popolnoma čiste energije za zdaj še nismo sposobni zagotoviti. Vendar pa morajo biti ti posegi sorazmerni in nasploh ustavno skladni.
Ključne besede: državni prostorski načrt, električna energija, energetska učinkovitost, energetska unija, hidroelektrarna, Natura 2000, nevladna organizacija, obnovljivi viri energije, varstvo okolja, vetrna elektrarna
Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 1541; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

2.
Inovacijski management v športnih organizacijah
Vasja Gorjup, 2016, magistrsko delo

Opis: Ustvarjalnost in inovativnost sta nepogrešljiva termina pri obravnavi današnjih, sodobnih organizacij, ki bijejo neusmiljeno bitko za deleže na vse bolj nasičenem trgu. Organizacije, ki poleg tehnično-tehnoloških inovacij vse bolj poudarjajo inoviranje upravljavskih procesov kot netehnološke inovacije, in to z uporabo etike soodvisnosti in celovitega pristopa, so v tekmi za prevlado med konkurenti uspešnejše, zgledne pa so tiste, ki poleg tega upoštevajo še načela družbene odgovornosti. Menedžerji kot nosilci upravljavskih procesov se zavedajo kompleksnosti in izzivov v tem vseobsegajočem in prepletajočem se organizacijskem ustroju, zato je njihova ustvarjalnost, kakor tudi ustvarjalnost slehernega posameznika v organizaciji, bistvenega pomena pri premagovanju ovir in ustvarjanju sinergijskih učinkov znotraj organizacije. Slovenske nevladne in neprofitne športne organizacije so še vedno pod vplivom starih družbenih ureditev, kjer sta prevladovali solidarnost in pridnost, inovativnost pa z veliko počasnostjo zamenjuje zakoreninjeno rutinerstvo, kar ima za posledico, da inovativnost slovenskih športnih organizacij zaostaja za primerljivimi organizacijami v ZDA in Veliki Britaniji; Evropa je tudi kasneje kot ZDA dojela pomembnost menedžmenta kot znanosti, še manj raziskan pa je menedžment nevladnih in neprofitnih športnih organizacij, zlasti glede netehnoloških inovacij. Problem slovenskih nevladnih in neprofitnih športnih organizacij je predvsem v zastareli organizacijski kulturi z nezainteresiranostjo ali celo s strahom menedžerjev pred spremembami in inoviranjem v organizaciji. Zaradi teh dejstev obstaja ogromen potencial razvoja invencijsko-inovacijsko-difuzijske dejavnosti v slovenskih športnih organizacijh iz povprečnih v odlične organizacije. To je sicer zahteven in dolgotrajen proces, a s pomočjo novega modela invencijsko-inovacijsko-difuzijskega menedžmenta ter z nekaterimi drugimi spoznanji iz te raziskave je možen in izvedljiv. Predloženi novi model invencijsko-inovacijsko-difuzijskega menedžmenta je po mojem mnenju dobra osnova za nevladne in neprofitne športne organizacije na poti pri doseganju prvin inovativnih organizacij sodobnega sveta. Model je sestavljen iz nekaterih spoznanj globalnega modela inovativnega menedžmenta, spoznanj družbenoodgovornega modela upravljanja človeških virov, obnašanja vrhnjega menedžmenta po vzoru »vodja 5. ravni« ter kulture discipline. Model prav tako upošteva uporabo metodologije »šest klobukov razmišljanja« na sejah ter uporabo sinergije med metodologijama SREDIM/USOMID in »šest klobukov razmišljanja« pri premisleku, planiranju in odločanju o bolj kompleksnih temah. Novi model bo ustvaril takšne pogoje v organizaciji, ki bodo pritegnili tiste, ki jih organizacija najbolj potrebuje – strokovnjake, ki svoj poklic opravljajo iz strasti oziroma navdušenja ter so ponosni na svoje delo.
Ključne besede: Ustvarjalnost, invencija, inovacija, ustvarjalna organizacija, ustvarjalno razmišljanje, spodbujanje ustvarjalnosti, ustvarjalno sodelovanje, inovativni menedžer, ustvarjalni tim, nevladna organizacija, organizacijska kultura, neprofitna organizacija, športna organizacija, družbena odgovornost, invencijsko-inovacijsko-difuzijski menedžment, sinergija, USOMID, šest klubukov razmišljanja, športni turizem.
Objavljeno v DKUM: 12.09.2016; Ogledov: 1753; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

3.
Model uresničitve strategije razvoja nevladnih organizacij v Sloveniji : magistrsko delo
Bojan Mevlja, 2007, magistrsko delo

Ključne besede: nevladna organizacija, nevladni sektor, neprofitnost
Objavljeno v DKUM: 04.06.2012; Ogledov: 2567; Prenosov: 60

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici