| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
ZAŠČITA SONČNIH ELEKTRARN PRED POSLEDICAMI UDARA STRELE
Aljaž Mešiček, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Sončni generator predstavlja glavni del investicije v sončno elektrarno. Zaradi velike cene in tudi izpostavljenosti sončnega generatorja (strehe …) ga moramo dobro zaščititi pred neposrednimi udari strele. Pri dimenzioniranju strelovodnega sistema moramo biti pozorni tudi na vpliv zaščitnega sistema na sončni generator (senčenje …). Diplomsko delo opisuje zaščito sončnega generatorja pred udarom strele, probleme pri določanju in dimenzioniranju strelovodnega sistema. Opira se na veljavne standarde za zaščito fotonapetostnih elektrarn. Zaradi priključevanja fotonapetostnih elektrarn na omrežje, je opisana zaščitna naprava za preprečevanje otočnega obratovanja.
Ključne besede: energija, sonce, sončne elektrarne, nevihta, atmosferske prenapetosti, zaščita, strelovodi
Objavljeno: 12.01.2011; Ogledov: 2205; Prenosov: 384
.pdf Celotno besedilo (5,17 MB)

3.
NASTANEK IN UPORABA MISELNIH VZORCEV V KONTEKSTU POUČEVANJA PREDMETA NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA
Jasmina Šebjanič, 2013, diplomsko delo

Opis: V Diplomskem delu z naslovom »Nastanek in uporaba miselnih vzorcev v kontekstu poučevanja predmeta naravoslovje in tehnika« smo proučili stališča učiteljev in učencev do miselnih vzorcev ter njihovo uporabo v pedagoškem procesu, natančneje pri predmetu naravoslovje in tehnika v drugem triletju devetletne osnovne šole. Predmet naravoslovje in tehnika je kompleksen predmet, saj je nadgradnja predmeta spoznavanje okolja in se v višjih razredih še nadgrajuje. Ker je zelo raznolik in pester, omogoča, da so tudi miselni vzorci raznoliki in pestri. Uporaba miselnih vzorcev pri naravoslovju in tehniki je priporočljiva in smiselna, kajti učna snov sčasoma postaja obsežnejša, miselni vzorci pa učencem omogočajo lažje učenje in učinkovitejšo zapomnitev nove snovi. Hkrati jih navaja na tak način dela, da jim postane bolj praktičen in se zaradi izkušenj za uporabo miselnih vzorcev odločajo tudi kasneje v življenju. Uporabo miselnih vzorcev predmet omogoča v vseh etapah učnega procesa. V teoretičnem delu je opisano, kaj so miselni vzorci, kakšen je potek njihovega nastajanja in na kaj vse moramo biti pozorni pri izdelavi, da dobimo čim bolj kakovosten in uporabnejši miselni vzorec. Prav tako je opisano, kako lahko miselne vzorce uporabljamo pri pouku in kako jih uvajamo ter približamo učencem. Omenjene so vse prednosti v primerjavi z ustaljenimi zapiski ter vse koristi tako učenja kot tudi poučevanja z njihovo pomočjo. Opredeljen pa je tudi sam predmet naravoslovje in tehnika. V empiričnem delu naloge smo s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika pri učiteljih proučili vlogo starosti oziroma trajanja delovne dobe na uporabo miselnih vzorcev pri pouku, pri učencih pa vlogo spola pri uporabi miselnih vzorcev za učenje. Prav tako smo proučili pomen oziroma vlogo lokacije šole (mestna ali primestna) na rabo miselnih vzorcev pri pouku in vpliv učiteljev na učence na tem področju. Rezultati so pokazali, da v odgovorih učiteljev na zastavljena vprašanja glede na trajanje njihove delovne dobe ni opaziti večjih razlik. Prav tako ni razlik v odgovorih glede na lokacijo šole (mestna ali primestna), na kateri anketirani učitelji poučujejo. Razliko je bilo opaziti le v pogostosti uporabe miselnih vzorcev in njihovem načinu uporabe. Tudi v odgovorih po vprašanjih učencem glede na spol in lokacijo šole ne obstajajo velike razlike. Nekoliko več razlik je opaziti le v poznavanju miselnih vzorcev in v motiviranosti za njihovo uporabo.
Ključne besede: miselni vzorec, možganska nevihta, učenje, naravoslovje in tehnika, razredni pouk
Objavljeno: 08.07.2013; Ogledov: 1626; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

4.
Vojna na Hrvaškem 1990-1995
Miro Hribernik, 2013, doktorska disertacija

Opis: Zadnje desetletje 20. stoletja je za Jugoslavijo prineslo velike spremembe. Kmalu po Titovi smrti so do tedaj prikrite napetosti izbruhnile na površje. V začetku osemdesetih let so izbruhnili nemiri Albancev v avtonomni pokrajini Kosovo, ki so pomagali oživiti srbski nacionalizem, ki ga je komunistični režim desetletja držal pod kontrolo. Leta 1986 so bili objavljeni odlomki Memoranduma SANU, v katerem je bil položaj srbskega naroda v Jugoslaviji prikazan kot katastrofalen. V Srbiji je prišlo konec osemdesetih let do množičnega gibanja, ki je izražalo hegemonistične težnje Srbov pod vodstvom Slobodana Miloševića. Na Hrvaškem je na prvih svobodnih volitvah po drugi svetovni vojni zmagala HDZ (Hrvatska demokratska zajednica) pod vodstvom Franja Tuđmana, ki je sprejela vrsto ukrepov, ki naj bi zmanjšali nesorazmerno vlogo srbske manjšine v javnem življenju na Hrvaškem in oživila stare hrvaške simbole iz časa NDH, kar je med hrvaškimi Srbi povzročilo veliko ogorčenje. Avgusta 1990 so krajinski Srbi v Kninu razglasili avtonomijo in blokirali prometne poti Dalmaciji. Upor se je širil tudi na druga območja na Hrvaškem, kjer so živeli Srbi. V začetku leta 1991 so nemiri že prerasli v oborožene spopade s hrvaško policijo v Pakracu, Plitvicah in Borovem Selu. Na obeh straneh so padle prve žrtve. Hrvaška je bila razorožena in soočena z močno JLA, v kateri so prevladovali Srbi. Konec julija 1991 se je vojna na Hrvaškem dokončno razplamtela. Do tedaj so srbski uporniki, ob pomoči JLA in paravojaških formacij, brez večjih oboroženih spopadov s hrvaško stranjo uspeli okupirati velik del Hrvaške. Boji so izbruhnili v širokem loku od Gospića na jugu in Karlovca na severu, ki je blizu Zagreba in južno od njega, preko Pakraca in Okučanov do Vukovarja v vzhodni Slavoniji. Armada se je na Hrvaškem bojevala izredno regionalizirano, na več samostojnih in popolnoma ločenih celotah. Tako se je izoblikovalo več bojišč, ki med sabo niso bila vojaško povezana, ampak le smiselno v uresničevanju projekta Velike Srbije. Najbolj srditi boji z največ žrtvami so potekali na vzhodnoslavonskem bojišču in so dosegli višek s srbskim zavzetjem Vukovarja. Intenzivnost bojev na zahodnoslavonskem bojišču je le malo zaostajala za ostrino vzhodnoslavonskih bojev. Bojišče na Baniji in Pokolpju ter karlovško in kordunsko bojišče sta predstavljali najbolj severozahodno bojišče v vojni na Hrvaškem, hkrati sta bili najbližje Sloveniji. V Liki in severni Dalmaciji so hoteli srbski uporniki ob pomoči JLA zasesti Zadar in si tako izboriti prehod na morje. Hrvaške sile so tukaj spretno obranile Šibenik. Južnodalmatinsko (dubrovniško) bojišče je skupaj s pomorskim bojiščem predstavljalo najbolj južno dogajanje v vojni na Hrvaškem. V začetku oktobra 1991 je JLA z morja, kopnega in iz zraka nepričakovano napadla Dubrovnik, vendar so branilci odbili vse napade. Konec leta 1991 se je razmerje moči začelo nagibati v korist Hrvaške. Hrvaška vojska je to izkoristila z ofenzivo za osvobajanje zahodne Slavonije, ki pa je bila zaključena samo deloma, ker je bilo v začetku leta 1992 v Sarajevu podpisano premirje. Marca 1992 se je na Hrvaškem pričela operacija Zaščitnih sil OZN, ki so se razmestile na tista območja na Hrvaškem, ki so jih zasedli uporni Srbi in JLA. Aprila istega leta je Hrvaška vojska poskušala s prodorom v Baranjo, ki pa ni bil uspešen. V začetku julija 1992 je Hrvaška vojska z vojaško operacijo osvobodila dubrovniško primorje. 21. junija 1992 so hrvaške sile začele akcijo na Miljevškem platoju in tako prisilile srbske sile na umik iz okolice Šibenika in Vodic. V začetku leta 1993 je Hrvaška vojska pričela z operacijo, s katero je potisnila Srbe s ključnih točk okrog Maslenice, letališča Zemunik in jezu hidroelektrarne Peruća. Ob hkratnih vojaških akcijah je hrvaška stran s srbsko sklenila tudi nekaj sporazumov. Septembra 1993 so hrvaške sile osvobodile Medaški žep pri Gospiću. Hrvaška vojska je aktivno sodelovala tudi v v
Ključne besede: vojna na Hrvaškem, hrvaški Srbi, nacionalizem, SFRJ, Hrvaška, vstaja hrvaških Srbov, JLA, Hrvaška vojska, Srbska vojska Krajine, Republika Srbska Krajina, agresija, vojaške operacije, bojišča v vojni na Hrvaškem, operacija »Blisk«, operacija »Nevihta«, 1990 - 1995, posledice vojne
Objavljeno: 21.05.2014; Ogledov: 5911; Prenosov: 654
.pdf Celotno besedilo (32,24 MB)

5.
Izboljšava hidravličnega reševalnega orodja
Peter Behin, 2016, magistrsko delo

Opis: Po svetu se vsakodnevno po cestah prepelje na tisoče novih vozil, posledica tega dejstva je vse več prometnih nesreč, kjer morajo gasilci posredovat s hidravličnim orodjem. V magistrski nalogi bomo obravnavali hidravlične klešče. Sam začetek magistrskega dela nas bo popeljal skozi zgodovino gasilstva, njegovega razvoja in prvih patentov. Nato bomo predstavili podjetje Holmatro, ki se profesionalno ukvarja s hidravličnimi orodji. Da bi lažje razumeli, kaj bi želeli gasilci izboljšati pri hidravličnih kleščah, smo opravili intervjuje s poklicnimi gasilci na treh različnih lokacijah po Sloveniji. Intervjuje bomo analizirali in na podlagi analize poskusili izboljšati hidravlične klešče. Uporabili bomo metodo brainstorminga. S to metodo bomo poiskali najboljše variantne rešitve, ki jih bomo modelirali v programu SolidWorks.
Ključne besede: zgodovina gasilstva, hidravlična orodja, Holmatro, hidravlične klešče, možganska nevihta.
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 674; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici