| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 46
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza neverbalne komunikacije pri voditeljih informativnih oddaj in gostih : diplomsko delo
Matej Vavče, 2022, diplomsko delo

Opis: V zaključni nalogi analiziramo neverbalno komunikacijo televizijskih voditeljev z njihovimi gosti in gledalci. Analiziramo oddaje voditeljice Tanje Gobec z različnimi gosti, pri čemer se pri vsaki izmed izbranih oddaj osredotočamo na tipe neverbalnih elementov, ki jih definiramo v teoretičnem delu zaključne naloge. Ugotavljamo, da je voditeljica večino časa kazala skoraj enake neverbalne znake, saj je televizijsko nastopanje njen poklic in način dela. Izpostavljamo ponavljanje kimanja ob pogovoru z gosti in kretenj z rokami. Med oddajami ima večinoma resen obraz, kar izraža profesionalnost, s tem ohranja tudi resnost teme. Veliko gostov med oddajami očesnega stika z voditeljico ni imelo ves čas, medtem ko ga je voditeljica skozi celotno oddajo imela. Edini bolj intenziven odziv opazimo takrat, ko omenijo Radiotelevizija Slovenija, saj je voditeljica zaradi narave službe v to čustveno vpletena. Na koncu ugotavljamo, da tudi gostje vplivajo na splošno zanimivost oddaje, vendar se vsi pred kamero ne znajdejo tako dobro kot voditeljica, ki ima s tem izkušnje. Rezultati analize lahko služijo vsem, ki jih zanima neverbalna komunikacija, saj s tem pridobijo informacije, ki jih ugotavljamo po analizi desetih oddaj. Ugotovitve analize se lahko uporabijo za nadaljnje raziskave na področju neverbalne komunikacije in posameznike, ki se ukvarjajo s to tematiko.
Ključne besede: neverbalna komunikacija, televizijska oddaja, informativna oddaja, televizijski voditelj
Objavljeno v DKUM: 21.10.2022; Ogledov: 107; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (978,30 KB)

2.
Veščine komuniciranja v inženirskem poklicu
Darinka Verdonik, 2021

Opis: Učno gradivo je prilagojeno za študente računalništva in na splošno tehničnih ved. Obravnava vrsto komunikacijskih tem in skuša skoznje osvetliti različne vidike zasebne, poslovne in javne komunikacije, bodisi z vidika tvorca bodisi z vidika naslovnika. Obranava: (1) različne oblike komunikacije na delovnem mestu s poudarkom na delovnih sestankih kot eni osrednjih oblik skupnega načrtovanja in izvajanja dela; (2) različne oblike nastopanja pred publiko; (3) nekatere temeljne teoretske pojme, s pomočjo katerih skušamo nekoliko bolje razumeti, kako razumemo; (4) problematiko pomanjkljivega sporazumevanja; (5) pomen dobrega poslušanja; (6) neverbalno komunikacijo; (7) značilnosti strokovnega pisanja; (8) vljudnost; (9) izogibanje oz. obvladovanje konfliktov; (10) različne vidike prepoznavanja in uporabe prepričevalnih tehnik.
Ključne besede: komunikacija, javno nastopanje, razumevanje, nesporazum, poslušanje, neverbalna komunikacija, konflikti, prepričevanje
Objavljeno v DKUM: 09.11.2021; Ogledov: 864; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (4,17 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Vplivnostna moč telesne govorice : diplomsko delo
Kim Obaha, 2021, diplomsko delo

Opis: Telesna govorica je zunanji odraz človekovega emocionalnega stanja; regulira medosebne odnose in dopolnjuje besedna sporočila, vključuje lahko sleherno nerefleksivno ali refleksivno kretnjo dela telesa ali celotnega telesa. Namen tega dela je bil ugotoviti, na katera področja našega življenja vpliva telesna govorica in kako ter ali se ljudje zavedamo njene vplivnostne moči na teh področjih; hkrati pa raziskati, kakšen pomen in vplivnostno vlogo nosijo posamezni faktorji telesne govorice in ali se teh pomenov zavedamo ter kako pogosta je uporaba nekaterih vplivnih faktorjev. Raziskava je bila izpeljana s pomočjo konstruktivne deskriptivne metode in anketnega vprašalnika, čemur je sledila interpretacija rezultatov. Ugotovljen je bil vpliv telesne govorice v povezavi z medosebnim komuniciranjem, višanjem samozavesti, nezavedno ravnjo, s prepričevanjem in z laganjem ter pomen in vplivnost oči, obraza, rok, drže telesa, telesnega stika, prostorske bližine, videza, hitrosti govora, globine glasu, tišine in skupka gest. Rezultati ankete so pokazali, da je zavedanje o vplivnostni moči telesne govorice prezentno, vendar glede nekaterih raziskanih dejstev pomanjkljivo, ter da je povprečna uporaba vplivnih faktorjev le občasna, nekateri so namreč aplicirani pogosteje, kar je odvisno od same dejavnosti.
Ključne besede: telesna govorica, neverbalna komunikacija, kretnje, nezavedna sporočila
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 440; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

4.
Analiza vpliva neverbalne komunikacije v televizijskih oglasih na prepričevanje : diplomsko delo
Katarina Žilavec, 2021, diplomsko delo

Opis: Če želimo nekoga v nekaj prepričati, je pomembno, kakšno neverbalno komunikacijo uporabimo, da dosežemo svoj namen. Namen diplomskega dela je bil raziskati, ali ima izrazitost neverbalne komunikacije v televizijskem oglasu povezavo s prepričljivostjo posameznika. Zanimalo nas je, ali je stopnja izrazitosti neverbalnih znakov v oglasu povezana z zaznano prepričljivostjo oglasa; ali je stopnja izobrazbe udeležencev povezana z zaznano prepričljivostjo oglasa ter ali je spol udeležencev povezan z zaznano prepričljivostjo oglasa. Ugotovili smo, kjer je bila v oglasu neverbalna komunikacija izrazitejša, je ljudi oglas bolj prepričal. Prav tako smo ugotovili, da višja, kot je izobrazba, manjša je prepričljivost posameznika, ter da so oglasi bolj prepričali ženske kot moške.
Ključne besede: neverbalna komunikacija, oglaševanje, televizijski oglasi, prepričevanje
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 379; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

5.
Vloga neverbalne komunikacije na spletnem družbenem omrežju Facebook. : diplomsko delo
Pia Melanie Leitinger, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preučili, kako poteka neverbalna komunikacija pri računalniško posredovani komunikaciji, kateri nadomestki neverbalne komunikacije se največkrat uporabljajo in s kakšnim namenom se ti uporabljajo na družbenem omrežju Facebook. V empiričnem delu smo s spletnim anketnim vprašalnikom ugotovili, kako pogosto in s kakšnim namenom (samoizražanje, golo dejstvo, odnos, poziv) se generacija X srečuje s tremi neverbalnimi nadomestki komunikacije (emotikoni, »GIF-i« in nalepkami). To smo ugotavljali za tri različne tipe prijateljstev (najboljši, naklonjeni in tesni prijatelj) na spletnem družbenem omrežju Facebook. Rezultati so pokazali, da se pri generaciji X v največji meri uporabljajo emotikoni, neverbalni nadomestki pa se najpogosteje uporabljajo za samoizražanje. Naši rezultati služijo vsem uporabnikom Facebooka, ki želijo uporabljati napredne načine neverbalne komunikacije na spletnem družbenem omrežju Facebook, in vsem raziskovalcem, ki bi želeli narediti podobne raziskave na drugih družbenih omrežjih ali na drugi populaciji.
Ključne besede: neverbalna komunikacija, družbeno omrežje, Facebook, računalniško posredovana komunikacija, emotikoni, »GIF«, nalepke
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 405; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1022,06 KB)

6.
Pomen neverbalne komunikacije v medosebnem komuniciranju v času omejenega gibanja zaradi epidemije : diplomsko delo
Erna Kovačević, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučili neverbalno komunikacijo v računalniško posredovani komunikaciji pri medosebnih odnosih v času, ko je gibanje omejeno. Izvedli smo natančen pregled in razlago osnovnih pojmov, kot so neverbalna, medosebna in računalniško posredovana komunikacija. V drugem delu pa smo s pomočjo anketnega vprašalnika raziskali, ali obstaja razlika v pripisovanju pomena neverbalni komunikaciji pred in po času omejenega gibanja zaradi bolezni COVID-19, ter proučili pogostost uporabe posameznih komunikacijskih medijev in neverbalnih sredstev pred in v času epidemije. Ugotovili smo, da so se uporabniki začeli bolj zavedati pomena neverbalne komunikacije v času omejenega gibanja in se hkrati začeli bolj posluževati video klepeta in takojšnjega sporočanja, medtem ko je komuniciranje prek e-pošte ostalo skoraj nespremenjeno. Pogostost uporabe najbolj razširjenih neverbalnih nadomestkov v računalniško posredovani komunikaciji pa se ni spremenila.
Ključne besede: neverbalna komunikacija, medosebna komunikacija, računalniško posredovana komunikacija, omejitev gibanja
Objavljeno v DKUM: 04.11.2020; Ogledov: 797; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

7.
Pristranskost pri policijskem zasliševanju : diplomsko delo univerzitetnega študija
Patricija Lunežnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Naše dojemanje in pripisovanje značilnosti ljudem prihaja iz podzavesti, ki je pogosto pristranska. Stereotipi ter predsodki do posameznika nimajo meje niti takrat, ko gre za odkrivanje dejstev in dokazov pri kaznivem dejanju. Tako osebo zaradi njenih lastnosti kot so spol, ekonomski status, nacionalna pripadnost, rasa ter videz sodimo le kot subjekta v skupnosti in ne več kot posameznika z individualno življenjsko zgodbo. Privlačnost je prvovrsten dejavnik, zaradi katerega smo določenim osebam bolj naklonjeni, po našem mnenju neprivlačne ljudi pa zaničujemo in jim pripisujemo negativne lastnosti. Ženske so zaradi vpliva kavalirstva moških pogosto milejše obravnavane, zgolj iz elementa nasprotnosti spola. Oseba z višjim ekonomskim stažem lahko na zaradi obleke daje prvi vtis bogastva ali poštenosti, saj nihče ne bi pomislil, da bi lahko ta oseba okradla nekoga na avtobusni postaji. Rasizem in multikulturno nasprotovanje sta tako kot v vsakdanjiku pričujoč v kazenskem sistemu, še posebej v ameriškem sodnem sistemu, kjer imajo šibko točko pripadniki črne rase. V diplomskem delu sem z eksperimentom s študenti dokazala, kako lahko zunanji videz vpliva na dojemanje oseb kot osumljencev kaznivega dejanja. Študentje so na podlagi predstavljene zgodbe o kaznivem dejanju ter naključnih fotografijah osumljencev izbirali najbolj sumljivega po ocenjevanju videza. S postavljenimi hipotezami smo ugotovili, da zunanji videz močno vpliva na odnos do osumljenca. Manj privlačne osebe so pogosto zaznane kot storilci kaznivih dejanj. Prav tako pa smo se dotaknili tudi vprašanja telesne govorice in ugotovili, da lahko sodimo po kretnjah in obnašanju osumljenca le, če poznamo osumljenčevo vsakdanje obnašanje.
Ključne besede: pristranskost, neverbalna komunikacija, zaslišanje, zasliševalske tehnike, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.03.2020; Ogledov: 631; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (959,87 KB)

8.
Verbalno in neverbalno komuniciranje zaposlenega v trgovini na drobno
Tina Kramberger, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu obširno obravnavamo komunikacijo in uporabo le-te v prodajnem procesu. Raziskujemo njeno vlogo v odnosu med prodajalcem in kupcem ter pomen neverbalnih elementov v njuni interakciji. Vemo, da ljudje prilagajamo svojo komunikacijo in vedenje glede na verbalno in neverbalno komunikacijo naših sogovornikov, kot dodatno metodo analiziranja značaja osebe pa smo raziskali zaznavne tipe osebnosti in poznavanje le-teh med prodajalci. Menimo, da poznavanje osnov zaznavnih tipov pripomore k ustreznejšemu pristopu prodajalca do kupca ter posledično zvišuje raven učinkovitosti prodajnega procesa. Z nekaj teoretične podlage je značilnosti zaznavnih tipov moč hitro prepoznati, a v raziskovalnem delu diplomskega projekta spoznamo, da prodajni proces teče prehitro, da bi podajalec lahko te značilnosti iskal in analiziral ob kupčevi prisotnosti v trgovini. Sklepe o visoki ravni pomembnosti neverbalne komunikacije prodajalca in njene usklajenosti z besednimi sporočili pa lahko po izvedeni raziskavi z gotovostjo potrdimo.
Ključne besede: komunikacija, neverbalna komunikacija, trgovina na drobno, odnos, zaznavni tipi
Objavljeno v DKUM: 09.12.2019; Ogledov: 1028; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (674,52 KB)

9.
Komunikacija in komunikacijski pristop poučevanja angleščine
Mateja Jarc Mickovski, 2019, magistrsko delo

Opis: Komunikacija je kakršnokoli verbalno ali neverbalno vedenje, ki ga zazna neka druga oseba. Namen magistrske naloge je proučiti komunikacijski proces v šoli in v povezavi s komunikacijo proučiti učenje angleškega jezika ob študiju relevantne strokovne literature in raziskati, kako poteka poučevanje angleškega jezika v šoli. Cilji magistrske naloge so proučiti modele komunikacijskega procesa v šoli; oblike komunikacije; komunikacijske kompetence učitelja; zgodovino učenja tujih jezikov. V magistrski nalogi je bila izvedena raziskava z namenom raziskati, kako poteka poučevanje angleškega jezika v šoli. Za raziskavo je bila uporabljena kvantitativna metoda dela – anketa. Anketiranje je potekalo elektronsko preko odprto kodne aplikacije za spletno anketiranje 1ka.si. V raziskavi je bilo vključenih 43 učiteljic tujega jezika iz goriških osnovnih šol. Starostna struktura anketiranih se giblje od 31 do 55 let. Največ, kar 35 anketiranih, ima končano univerzitetno izobrazbo. Največ, kar 10 anketiranih, ima 21 let delovne dobe. Iz rezultatov je razvidno, da učitelji/učiteljice pri pouku, da bi si učenci snov hitreje zapomnili, pogosto uporabljajo gibanje – neverbalno komunikacijo. Zaključimo lahko, da je verbalna komunikacija enakovredna neverbalni komunikaciji. V 65,1 % dobijo učitelji od učencev pričakovane informacije. Učiteljeva vloga pri poučevanju angleškega jezika je zelo pomembna v 51,2 % in pomembna v 48,8 %. Nihče od učiteljev ni izrazil mnenja, da njegova vloga pri učenju angleškega jezika ni pomembna ali je srednje pomembna. 81,4 % anketiranih meni, da imajo učni materiali pomembno vlogo pri poučevanju angleškega jezika. Vsi anketirani trdijo, da ima uporaba gibalnih iger, pesmi, zgodb in predstavitev besedišča pri pouku prednosti pri poučevanju.
Ključne besede: Komunikacija, komunikacijski pristop, verbalna komunikacija, neverbalna komunikacija, poučevanje
Objavljeno v DKUM: 27.08.2019; Ogledov: 1099; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (561,43 KB)

10.
Analiza načinov prepričevanja volivcev s strani politikov v predvolilnih soočenjih : diplomsko delo
Anja Kukovec, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava analizo načinov prepričevanja volivcev s strani Donalda Trumpa in Boruta Pahorja med predvolilnimi soočenji v času volitev za predsednika Slovenije in predsednika Združenih držav Amerike. V nalogi s pomočjo analize verbalne in neverbalne komunikacije analiziram komunikacijo predsedniških kandidatov. Z analizo predvolilnih soočenj, do katerih je mogoče dostopati na spletu, ugotavljam, da sta tako Borut Pahor kot Donald Trump obvladovala komunikacijski proces, čeprav je za oba značilno, da se analizirane komunikacijske komponente naglo spreminjajo. Močno prepričanje v to kar govorita, je spremljala argumentacija na osebnih primerih, osebnih izkušnjah in poznavanju problematike.
Ključne besede: neverbalna komunikacija, verbalna komunikacija, soočenje, Donald Trump, Borut Pahor
Objavljeno v DKUM: 10.06.2019; Ogledov: 1094; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici