1. Ekstremni alpinizem : med "vedenjem, ki ogroža življenje" in vitalizmomNataša Škraban, Benjamin Flander, 2007, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: šport, alpinizem, ekstremni alpinizem, nesreče v gorah, samodestruktivno vedenje, nevarnost
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 102; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (704,40 KB) |
2. Soočanje policistov s smrtjo in smrtno nevarnostjo : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloLuka Hrovat, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sem se osredotočil na stike policistov s smrtjo in smrtno nevarnostjo, kakšne posledice lahko ti stiki pustijo na posameznikih, na koga se prizadeti policisti lahko obrnejo v stiskah ter kakšni načini in metode so uporabljeni za lajšanje teh posledic.
Policisti se v svoji karieri srečujejo s številnimi travmatičnimi dogodki, ki vključujejo neposredno ali posredno izpostavljenost smrti. Policijska kultura in širša javnost od njih pričakujeta čustveno odpornost in neomajnost, vendar se negativni občutki in travme, ki jih doživljajo, kopičijo ter lahko vplivajo na njihovo delovanje in splošno počutje.
Ko so policisti osebno vpleteni v travmatične dogodke, je možnost za skrite in potlačene težave vedno prisotna. Neobdelane travme lahko privedejo do posttravmatske stresne motnje, samomorilnih misli ali zlorabe drog in alkohola. Kljub temu je v policijskih vrstah prisotna stigmatizacija duševnega zdravja, kar policiste posledično odvrača od iskanja psihološke pomoči.
Za preprečevanje in obvladovanje teh težav je ključna pravočasna in individualno prilagojena pomoč. Ta se začne s primarno preventivo, ki se odraža na način izobraževanja pred dogodkom, da so ljudje bolje pripravljeni na krizno situacijo. Sekundarna preventiva (pogosto prepletena s primarno) je usmerjena v preprečevanje razvoja prilagoditvenih težav pri ljudeh, ki so bili izpostavljeni travmatskim dogodkom.
Kot približek h kurativi se šteje terciarna preventiva, ki zajema psihoterapijo prizadetega policista. Pomoč nudijo psihologi, zaposleni v policiji ali ministrstvu za notranje zadeve, podporo policisti lahko iščejo tudi pri policijskih zaupnikih, ki imajo veliko operativnih izkušenj, dober ugled in spoštovanje pri drugih policistih
Ključne besede: policisti, smrt, soočenje s smrtjo, smrtna nevarnost, travme, pomoč, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 29.09.2023; Ogledov: 381; Prenosov: 73
Celotno besedilo (682,77 KB) |
3. Preprečevanje okužb z uporabo dezinfekcijskih zamaškov z izopropilnim alkoholom pri hospitaliziranih pacientihEmina Kasumović, 2022, diplomsko delo Opis: Dezinfekcijski zamašek je pripomoček za enkratno uporabo, ki vsebuje peno, impregnirano s 70-odstotnim izopropilnim alkoholom. Namen zaključnega dela je sistematično pregledati, analizirati in sintetizirati ustrezno literaturo ter raziskati, ali uporaba zamaškov z izopropilnim alkoholom pri venskih katetrih preprečuje nastanek okužbe pri hospitaliziranih pacientih.
Ključne besede: pacienti, dezinfekcijski zamaški, izopropilni alkohol, preprečevanje okužb, nevarnost kontaminacije.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 743; Prenosov: 221
Celotno besedilo (1,08 MB) |
4. Preprečevanje padcev pri starejših ljudeh v domačem okoljuGregor Juder, 2020, diplomsko delo Opis: Uvod: S tem, ko se prebivalstvo hitro stara, se povečuje število starejših, ki padejo. Padci pa s seboj prinesejo zdravstvene, socialne in ekonomske posledice. Diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu opravljajo oceno tveganja za padce in svetujejo o ustreznih ukrepih. Namen diplomskega dela je bil raziskati najpogostejše dejavnike tveganja za padce in najučinkovitejše ukrepe za preprečevanje padcev v domačem okolju.
Metode: Uporabljen je bil pregled literature v podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect in SAGE. Iskanje je potekalo od 10. do 11. 9. 2019. Identificirali smo 347 zadetkov, od tega smo v končno analizo vključili 15 člankov. Rezultate smo opredelili z metodo vsebinske analize.
Rezultati: Vključene članke na glavno temo padci pri starejših ljudeh smo razdelili glede na tri teme sekundarnega nivoja: (1) pogostost padcev, (2) dejavniki tveganja in (3) ukrepi za preprečevanje padcev. Ugotovili smo veliko dejavnikov, ki pripomorejo k večjemu tveganju za padce (npr. višja starost, ženski spol, predhodni padci, strah pred padcem, težave pri hoji itd.).
Razprava in sklep: Z večjim tveganjem za padec so povezani številni dejavniki. Najučinkovitejši ukrepi za preprečevanje padcev so telesna vadba, redno preverjanje odmerkov in vrste zdravil, prilagoditev bivalnega okolja, izboljšanje vida, nošenje ustrezne obutve in zagotavljanje zadostnega števila zaposlenih. Dobro poznavanje dejavnikov tveganja in ukrepov za preprečevanje padcev je za diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu izredno pomembno
Ključne besede: nevarnost padcev, preprečevanje, starejši, patronaža
Objavljeno v DKUM: 16.02.2022; Ogledov: 1003; Prenosov: 213
Celotno besedilo (1,07 MB) |
5. Razlaga terminov »hazard« in »risk« ter ustreznost prevodov v slovenski živilski zakonodajiTina Koprivnik, 2021, magistrsko delo Opis: Uredba (ES) št. 178/2002 določa splošna načela in zahteve živilske zakonodaje in temelji na analizi tveganja, postopku za zagotavljanje varnosti hrane, ki ga sestavljajo trije med seboj povezani sestavni deli: ocena tveganja, obvladovanje tveganja in obveščanje o tveganju. V vseh teh postopkih je potrebno ločevati med terminoma »nevarnost« in »tveganje«. »Nevarnost« lahko predstavlja vsako biološko, kemijsko ali fizikalno sredstvo v živilu, ki lahko ogroža zdravje ljudi. »Tveganje« pomeni verjetnost pojava škodljivih učinkov in je odvisno od izpostavljenosti nevarnosti. Magistrsko delo predstavlja razliko med »nevarnostjo« in »tveganjem«, »analizo tveganja« in »analizo nevarnosti«. Ustreznost rabe terminologije analize tveganja je bila preverjena v sklopu slovenske živilske zakonodaje, v Uredbi (ES) št. 178/2002, Uredbi (ES) št. 852/2004, Uredbi (ES) št. 853/2004, Uredbi (EU) 2017/625 in Uredbi (EU) 2019/1381, ki mora biti ustrezna, poenotena in skladna z originalno. Rezultati so pokazali, da slovenski prevodi v starejših uredbah ne razlikujejo dosledno med terminoma »nevarnost« in »tveganje«. V uredbah je termin »tveganje« v večini primerov uporabljen pravilno, medtem ko so kot prevod za »hazard« uporabljeni neustrezni izrazi »dejavnik tveganja«, »tveganje« in »ogroženost«. V uredbah na področju živilstva je od osnovne Uredbe (ES) št. 178/2002 vedno bolj dosledno uporabljena pravilna terminologija.
Ključne besede: nevarnost, tveganje, analiza nevarnosti, analiza tveganja, terminologija v slovenski živilski zakonodaji
Objavljeno v DKUM: 04.02.2021; Ogledov: 1271; Prenosov: 204
Celotno besedilo (1,62 MB) |
6. VARNO DELO S KEMIKALIJAMI IN PRIPRAVA NAVODIL ZA VARNO DELO V KEMIJSKEM LABORATORIJUErnest Šimon, 2016, diplomsko delo Opis: Ob neustreznem nadzoru nevarnih kemikalij lahko le-te ogrožajo človeško telo in okolje. Leta 2006 je bil sprejet dogovor držav članic Evropske unije o novi zakonodaji na področju kemikalij, t. i. uredba REACH (angl. Registration, Evaluation, Authorisation and Restriction of Chemicals). Uredba zahteva izboljšanje znanja o kemikalijah pri proizvajalcu in posredovanje novih informacij uporabnikom.
Popis razvrstitev in označitev je podatkovna zbirka z osnovnimi informacijami o razvrstitvi in označevanju prijavljenih in registriranih snovi, ki so bile prejete od proizvajalcev in uvoznikov. Določa in vzdržuje jo Evropska agencija za kemikalije, ECHA. Uredba CLP je tesno povezana z uredbo REACH.
Cilj diplomskega dela je raziskati zahteve zakonodaje glede varnega dela s kemikalijami v laboratoriju na splošno ter na določenih primerih izvedbe laboratorijskih vaj za študente.
Na primeru načrtovanja dveh laboratorijskih vaj iz kemije oziroma okoljske analitike je predstavljen celovit pristop za varno delo s kemikalijami. Prav tako je posebej poudarjena pomembnost uporabe varovalne opreme in pravilne hrambe oz. skladiščenja kemikalij.
Uporabljene so metode pregleda literature, popisa nevarnih kemikalij za primer izvedbe laboratorijskih vaj ter upoštevanja varnostnih pravil in usposabljanj študentov. Preučili smo metode za ocenjevanje varnosti pri delu s kemikalijami. Izdelali smo primere navodil za varno delo s kemikalijami z nevarnimi lastnostmi, ki so bile uporabljene pri vajah. Primer navodil smo ustvarili z uporabo baze podatkov kemikalij za izdelavo mednarodnih kartic kemijske varnosti, ICSC (ang. International Chemical Safety Cards), drugi primer pa s pomočjo računalniške aplikacije KemŠol.
Ključne besede: varno delo, kemikalije, označevanje, kemijski laboratorij, nevarnost, navodila za varno delo
Objavljeno v DKUM: 13.10.2016; Ogledov: 2939; Prenosov: 432
Celotno besedilo (6,03 MB) |
7. Splošni pojem kaznivega dejanja kot zakonska in teoretična konstrukcijaZlatko Dežman, 2010, izvirni znanstveni članek Ključne besede: reforme, kazensko pravo, kazniva dejanja, kazenski zakonik, protipravnost, nevarnost, skrajna sila, krivda, pravna zmota, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 05.06.2012; Ogledov: 2985; Prenosov: 353
 Povezava na celotno besedilo |
8. POGOJI ZA ODREDITEV PRIPORA V REPUBLIKI SLOVENIJI IN ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJIPolonca Pajnik, 2010, diplomsko delo Opis: Pripor je ukrep procesne prisile, s katerim se obdolžencu odvzame osebna svoboda. Po svoji pravni naravi pripor ni kazen, ampak je omejevali ukrep, s katerim se obdolžencu odvzame prostost. Pripor je ukrep, ki ga lahko spremljamo skozi večji del zgodovine. Pomeni najhujši poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, ki mora zaradi spoštovanja domneve nedolžnosti in možnosti oprostilne sodbe trajati najkrajši potreben čas. Če želimo zoper posameznika odrediti pripor, moramo spoštovati zakonsko predpisane pogoje. Ti pogoji so od države, do države nekoliko različni. Slovenski zakon o kazenskem postopku določa, da mora biti za odreditev pripora podan utemeljen sum storitve kaznivega dejanja, kateri od treh pripornih razlogov ter pripor mora biti neogibno potreben za potek kazenskega postopka. Nemški zakon o kazenskem postopku prav tako določa obstoj utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja, katerega izmed štirih oziroma petih pripornih razlogov ter neogibno potrebnost pripora za potek kazenskega postopka. Razlika med pravnima ureditvama se kaže v določbah o pripornih razlogih. Slovenski zakon o kazenskem postopku določa obstoj pripornih razlogov, in sicer, begosumnosti, nevarnosti uničenja dokazov ter ponovitvene nevarnosti, medtem ko nemški zakon določa kot priporne razloge dve vrsti begosumnosti (priporni razlog pobega in priporni razlog nevarnosti pobega), nevarnosti uničenja dokazov, hujšega kaznivega dejanja in ponovitvene nevarnosti. Nemški zakon o kazenskem postopku podrobno našteva primere kaznivih dejanj, ki pomenijo priporna razloga hujšega kaznivega dejanja in ponovitvene nevarnosti.
Ključne besede: pripor, pogoji za odreditev pripora, utemeljeni sum, priporni razlogi, begosumnost, koluzijska nevarnost, iteracijska nevarnost, hujša kazniva dejanja
Objavljeno v DKUM: 04.01.2011; Ogledov: 7537; Prenosov: 770 (1 glas)
Celotno besedilo (474,76 KB) |
9. POLICIJSKO PRIDRŽANJE - UKREP ZA PREPREČITEV UNIČENJA DOKAZOV V POSTOPKU HIŠNE PREISKAVEAljoša Jaklin, 2010, diplomsko delo Opis: Človekove pravice in temeljne svoboščine so izredno pomembna dobrina sodobne družbe, zato so zapisane v Ustavi kot najvišjem pravnem aktu države. Tudi Republika Slovenija zagotavlja visoko zaščito človekovih pravic v postopkih represivnih organov. Tako so v Ustavi Republike Slovenije zajete tudi podrobne določbe o pravici do osebne svobode in nedotakljivosti stanovanja, ki jih zakonodaja samo še razčlenjuje in natančneje določa. Policija, kot represivni organ, mora osebam v postopkih odvzema prostosti, kot tudi v postopku hišne preiskave, zagotavljati pravice, ki jim jih nalaga zakonodaja. Prav tako se mora Policija držati zakonodajnih pravil, ki so v teh dveh postopkih natančno določeni.
Namen diplomske naloge je predstavitev glavnih značilnosti, ki so povezane z institutom pridržanja in hišne preiskave. Predstavljena je pravna ureditev v Republiki Sloveniji, ki opredeljuje instituta pridržanja in hišne preiskave na nivoju zakona in podzakonskih predpisov.
Prav tako so predstavljene pravice oseb, ki jim je odvzeta prostost, kot tudi pravice preiskovanih oseb, zoper katere se izvaja hišna preiskava, na nivoju zakona, kot so vročitev odredbe, seznanitev s pravico do odvetnika, poziv k prostovoljni izročitvi predmetov, prisotnost procesnih subjektov ter pisanje in izročitev zapisnika o hišni preiskavi.
Tako imenovana Miranda se nanaša na osumljence kaznivih dejanj, ki jim je odvzeta prostost. V slovenskih pozitivno-pravnih predpisih je ta zahteva izrecno zapisana, kar pomeni, da je potrebno pred vsakršnim odvzemom prostosti oziroma pridržanjem osebo o razlogih za odvzem prostosti tudi poučiti. Da lahko policija osebi odvzame prostost, pa mora imeti utemeljen razlog za sum, da je le-ta storila konkretno kaznivo dejanje. Utemeljeni razlog za sum pa je pravni standard, ki je potreben za odreditev hišne preiskave, pri kateri pa ima oseba, zoper katero se izvaja hišna preiskava, pravice, podobne pravicam iz Mirande. Vse izjave pridržanih oseb, kakor tudi dejanja policije, ki niso izvedena v skladu z zahtevami, so tako na sodišču neuporabna ter se izločijo kot nedovoljeni ali nezakoniti dokazi.
Ključne besede: osebna svoboda, odvzem prostosti, policijska pooblastila, policijski postopki, policijsko prijetje, pridržanje, nedotakljivost stanovanja, hišna preiskava, uničenje dokazov, koluzijska nevarnost
Objavljeno v DKUM: 13.10.2010; Ogledov: 4626; Prenosov: 736
Celotno besedilo (389,69 KB) |
10. |
