Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Neupravičena pridobitev kot samostojen vir obveznosti je neposlovno obligacijsko razmerje, katerega udeleženca sta neupravičeno obogatena oseba in neupravičeno prikrajšana oseba. Zakon določa, da kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Podobno kot nemško pravo, tudi slovensko pravo obveznosti iz naslova neupravičene pridobitve ureja enotno, tj. z generalno klavzulo, v pravni teoriji in sodni praksi pa je dodelana in uveljavljena delitev obogatitvenih obveznosti na kondikcije in verzije. Predpostavke, skupne vsem obogatitvenim obveznostim, so: prikrajšanje, obogatitev, vzročna zveza in neobstoj pravnega temelja. Pravni učinki prisilnih stvarnopravnih pravil o prirasti v povezavi z načelom povezanosti zemljišča in objekta povzročijo nastanek pravnega razmerja neupravičene pridobitve, ki je urejeno v Stvarnopravnem zakoniku, glede nekaterih vidikov pa se uporabijo splošna pravila iz Obligacijskega zakonika. Stvarnopravni zakonik ureja tri položaje neupravičene pridobitve, in sicer: povečanje vrednosti nepremičnine, prenehanje stavbne pravice in spojitev ter izdelavo nove premičnine. Obogatitveni zahtevek neupravičeno prikrajšane osebe napram neupravičeno obogateni osebi je verzijski zahtevek. Za razliko od prejšnje pravne ureditve, v skladu z veljavno zakonodajo, oseba, ki s soglasjem nepremičnine poveča njeno vrednost, ne more pridobiti lastninske pravice na nepremičnini, lahko pa od lastnika nepremičnine zahteva tisto, za kar je bila obogatena, pri čemer se glede obsega verzijskega zahtevka uveljavi obogatitveno načelo in metoda tržne vrednosti nepremičnine, verzijski zahtevek pa začne teči od trenutka izgube posesti. Vlagatelj in lastnik nepremičnine se lahko dogovorita, da na nepremičnini, ki je predmet vlaganj, nastane solastnina. Vlaganja so lahko izvedena s soglasjem lastnika ali ob odsotnosti soglasja, pri čemer na nastanek stvarnopravnih posledic sam obstoj soglasja ne vpliva. Položaj vlagatelja v primeru odsotnosti soglasja glede vlaganj del pravne teorije približa položaju nedobrovernega posestnika, kar je predvsem pomembno z vidika obsega verzijskega zahtevka. Do položaja neupravičene pridobitve pride tudi v določenih primerih prenehanja stavbne pravice, in sicer v primerih, ko se imetnik stavbne pravice in lastnik zemljišča za primer prenehanja ne dogovorita, da imetniku stavbne pravice pripada nadomestilo (v višini povečanja vrednosti nepremičnine) oz. drug zakon tega ne določa. Stavbna pravica namreč zaradi uveljavitve načela povezanosti zemljišča in objekta ob njenem prenehanju ponovno priraste k zemljišču. Zaradi stvarnopravnih učinkov pravnih pravil, ki urejajo spojitev, pomešanje ter izdelavo nove premičnine, pride do pravnega položaja neupravičene pridobitve tudi na premičninskem področju, in sicer v primeru, ko prikrajšani izgubi lastninsko pravico na stvari (ki je ni mogoče šteti za glavno stvar), ki je s spojitvijo, pomešanjem ali izdelavo nove stvari, postala last nekoga drugega, pri čemer se glede obogatitvenega zahtevka smiselno uporabijo splošna pravila iz Obligacijskega zakonika.
Ključne besede: neupravičena obogatitev, obogatitveni zahtevek, verzija, verzijski zahtevek, obogatitveno načelo, vlaganje v tujo nepremičnino, načelo superficies solo cedit, prirast, prenehanje stavbne pravice
Objavljeno v DKUM: 17.10.2022; Ogledov: 829; Prenosov: 270
Celotno besedilo (16,64 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava obligacijskopravne učinke prelivanj premoženjskih kategorij zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev, ki so posledica učinkov stvarnega prava, s poudarkom na uporabi pravil o neupravičeni obogatitvi. Različna stališča teorije in prakse so si enotna v ugotovitvi, da je področje premoženjskih razmerij med zakoncema v veljavni slovenski zakonodaji podnormirano. Obstoj spornih dejanskih stanj oziroma življenjskih primerov, ki niso zakonsko natančno urejeni pa za rešitev spora zahteva, poleg poznavanja konkretnih okoliščin primera, uporabo ustrezne pravne razlage, s katero se zapolni navidezna pravna vrzel. S pomočjo razlag, teoretiki in sodna praksa zastopajo različna stališča glede vprašanja, ali ima zakonec, ki vlaga v nepremičnino, katere nima v lasti, na podlagi svojega prispevka stvarnopravni ali obligacijski zahtevek. Uvodno poglavje preučuje pojem premoženja in različne oblike premoženjskih kategorij, s poudarkom na premoženjskem režimu zakoncev. Predstavljene so tudi različne oblike prelivanj vrednosti med premoženjskimi kategorijami. V tretjem poglavju je predstavljena problematika vlaganj v nepremičnino, ki je posebno premoženje enega izmed zakoncev. V okviru izpostavljene problematike so preučena različna stališča teorije in prakse. V nadaljevanju so predstavljeni stvarnopravni učinki izboljšave tuje nepremičnine s poudarkom na institutu akcesije. Predmet preučevanja je tudi načelo superficies solo cedit, ki je tesno povezano z institutom akcesije. Načelo je bilo tekom zgodovinskega razvoja deležno nekaterih sprememb, ki so pomembno vplivale na institut akcesije, zato diplomsko delo preučuje načelo superficies solo cedit tudi iz historičnega vidika. Peto poglavje je v celoti namenjeno pravu neupravičene pridobitve, v katero spadajo povračilne obveznosti v obliki kondikcij in verzij. Pravo neupravičene pridobitve je sredstvo za saniranje nepravičnosti oziroma porušene premoženjskopravne ekvivalence med udeleženimi strankami. V teoriji se pogosto uporablja za povračilne obveznosti izraz kvazikontraktne obveznosti, med katere se štejejo tudi obveznosti iz naslova poslovodstva brez naročila oziroma gestije. V diplomskem delu je predstavljena razvrstitev posameznih kvazikontraktnih obveznosti med kondikcije, verzije in gestije ter razlikovanje med posameznimi povračilnimi obveznostmi. Dostikrat se v teoriji za povračilne obveznosti uporablja širši izraz reparacije kot konstruktiven pripomoček, ki omogoča opredelitev skupnih značilnosti teh zahtevkov. Diplomsko delo je zaključeno z analizo položaja neupravičene obogatitve zaradi učinkov stvarnega prava na nepremičninskem področju in sklepnem razmišljanju o posledicah povečanja vrednosti nepremičnine, ki spada v posebno premoženje, s sredstvi iz skupnega premoženja zakoncev ter zastarljivosti verzijskega zahtevka, ki spada v skupno premoženje zakoncev.
Ključne besede: premoženje, skupno premoženje zakoncev, akcesija, prirast, superficies solo cedit, neupravičena pridobitev, neupravičena obogatitev, kvazikontrakti, reparacije, povračilne obveznosti, kondikcija, verzija, gestija, zastaranje
Objavljeno v DKUM: 17.10.2013; Ogledov: 4129; Prenosov: 1115
Celotno besedilo (237,40 KB)