Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo omenili govor in njegov razvoj, bolj podrobno smo raziskali branje, njegov razvoj skozi različne stopnje, dejavnike vpliva in načine, kako ga lahko izboljšamo. Pojma učenje in branje se med seboj tesno povezujeta, saj nam branje omogoča, da pridemo do novega znanja. Pomembno je vedeti, da želenega cilja ne dosežemo samo z branjem, ampak moramo besedilo razumeti in ga povezati z našim predznanjem. V ta namen uporabimo bralne učne strategije, ki so nam pri obravnavi besedil v pomoč in nas vodijo skozi celoten proces, vse od aktivacije predznanja do preverjanja, ali smo besedilo razumeli in kaj smo se novega naučili. Ena izmed strategij, ki jo lahko uporabimo že v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, je bralna učna strategija VŽN. V empiričnem delu smo preverili učinkovitost bralne učne strategije VŽN pri branju neumetnostnega besedila v 3. razredu. Rezultate smo pridobili s pomočjo deskriptivne in kavzalne neeksperimentalne metode pedagoškega raziskovanja z enkratnim preverjanjem. Zanimala nas je učinkovitost in vpliv strategije VŽN na obravnavanje neumetnostnega besedila pri pouku slovenskega jezika in zmožnost učencev pri podčrtovanju bistvenih podatkov.
Ključne besede: branje, neumetnostno besedilo, bralne strategije, strategija VŽN, bistveni podatki
Objavljeno v DKUM: 25.11.2021; Ogledov: 1084; Prenosov: 145
Celotno besedilo (1,47 MB)

Opis: Branje je ena izmed osrednjih dejavnosti učenja v prvih letih izobraževanja. Predstavlja pomembno sredstvo, s pomočjo katerega učenci dosegajo nove učne dosežke, se izobražujejo in s tem vstopajo v svet funkcionalne pismenosti. Prav pri učenju je način branja in njegovo razumevanje tako pomembno, saj velik del informacij dobimo prav z branjem. Ključ do uspešnega bralnega razumevanja je poznavanje pomena besed, ki omogoča, da bralec kar prebere tudi razume. Neznane besede pa z vedno več branja dobivajo svoje pomene. Za lažjo zapomnitev pa je potrebno informacije in podatke v besedilu razumeti in znati ločiti bistvene od nebistvenih. Tako si nekatere podatke zapomnimo, drugi pa nam te le podrobneje opisujejo. V teoretičnem delu so predstavljeni pogoji za uspešno branje in dejavniki, ki vplivajo nanj. V sklopu razumevanja branja smo se podrobneje osredotočili na strategije, ki pripomorejo k ustreznemu prepoznavanju podatkov v besedilu. V empiričnem delu smo za raziskavo uporabili deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo neumetnostnega besedila, v katerem so učenci 4. in 5. razredov med branjem prepoznavali neznane besede, bistvene podatke (makrostrukture) in pomembne podrobnosti (mikrostrukture). Te smo med seboj primerjali glede na razred in spol. Zbrali smo tudi podatke o hitrosti branja besedila. Rezultate smo obdelali na nivoju deskriptivne statistike in jih prikazali s pomočjo tabel.
Ključne besede: bralno razumevanje, neznane besede, makrostruktura, mikrostruktura, neumetnostno besedilo, hitrost branja
Objavljeno v DKUM: 16.11.2017; Ogledov: 1744; Prenosov: 155
Celotno besedilo (1014,62 KB)

Opis: Opismenjevanje otrok se prične tako rekoč že od rojstva in ne šele v prvem razredu. Otroci pričnejo z razlikujočim poslušanjem, na katerem temeljijo preostale vrste poslušanja, ko začnejo zaznavati zvoke in jih prepoznavajo, ko začnejo ločevati glas od hrupa. Govor se prične razvijati že pri nekaj mesecih, ko se dojenčki poigravajo z izgovorjavo različnih glasov in zlogov. Sistematično se razvijanje predopismenjevalnih spretnosti nadaljuje v vrtcu in nato še v šoli, kjer postopoma učenci začnejo ločevati med posameznimi besedami, glasovi in zlogi v besedah, jih prepoznavajo, odkrivajo in poimenujejo, iščejo rime. Učenci morajo dobro razlikujoče, razčlenjujoče in razločujoče slišati. Vse to sodi k usvajanju glasovnega zavedanja, ki če je dobro usvojeno, pripomore k boljši slovnični in pravopisni korektnosti pri nareku, kot v nadaljevanju kaže raziskava. Raziskava temelji na slučajnostnem priložnostnem vzorcu 78 učencev, med katerimi je 46 dečkov in 32 deklic, od tega jih 46 obiskuje mestne in 32 primestne šole. Raziskava je potekala kar pet let, saj so bili učenci prvič vključeni v njo v prvem razredu in zadnjič v petem razredu, vendar so pri raziskavi sodelovali petkrat. Enkrat v prvem razredu, kjer je raziskava potekala tri dni, saj je potekala v obliki odprtih vprašanj. Dvakrat so bili v raziskavo vključeni v drugem razredu, prvič so pisali narek in drugič opis. Na enak način je potekala raziskava še v petem razredu. V prvem razredu temelji pouk slovenskega jezika na usvajanju in utrjevanju glasovnega zavedanja. Po prenovljenem učnem načrtu iz leta 2011 je v ospredje še bolj postavljen učenec kot individuum, bolj je pomembno njegovo znanje kot znanje skupine. Zato mora učitelj v začetku prvega razreda preveriti, na kateri stopnji je usvojeno glasovno zavedanje, in na njej dalje graditi. V pomoč mu je individualni načrt učenca, ki si ga izdela sam za vsakega učenca posebej in v njega vlaga učenčeve izdelke ter vpisuje rezultate glaskovanja, zlogovanja in rimanja. Na podlagi tega lahko učitelj nadaljnje delo lažje diferencira in razvija učenčeve sposobnosti razločujočega in razčlenjujočega poslušanja. Ko so temelji dobri, trdi in zakoreninjeni, pa lahko nadaljuje z usvajanjem sekundarnih jezikovno sporazumevalnih spretnosti, torej pisanja in branja, pri katerih mora učenec znati uporabiti že prej pridobljeno znanje primarno jezikovno sporazumevalnih spretnosti. Učenci imajo čas do konca drugega razreda, da usvojijo branje in pisanje in nato ti dve spretnosti nadgrajujejo v tretjem razredu. V raziskavi nas je zanimalo, ali ima dobro usvojeno glasovno zavedanje vpliv na kasnejše pravopisne in slovnične korektnosti pri pisanju nareka in opisovanja, kjer pa morajo biti učenci pozorni tudi na zgradbo besedila, pomen besed in tvorjenje povedi. Postavljena je bila hipoteza, da bolj kot imajo učenci razvito razločujoče in razčlenjujoče poslušanje, manj bodo imeli težav s pisanjem in branjem. Tehnike pisanja in branja bodo usvojili lažje, hitreje, z manj težavami in neuspehi kot učenci, ki so imeli manj razvito glasovno zavedanje. Učitelj mora prepoznati učence, ki imajo težave z glasovnim zavedanjem, in delo pri pouku oziroma dopolnilnem pouku diferencirati ali individualizirati tako, da jim ponudi ustrezne vaje, ki krepijo pomanjkljive spretnosti. Predvidevam, da se bo pri raziskavi pokazalo, da so pomanjkljive spretnosti glasovnega zavedanja pripomogle k pravopisnim napakam pri nareku in opisu živali v drugem razredu ter nareku in opisu predmeta v petem razredu. Predvidevam še, da se bo v petem razredu število napak večalo sorazmerno s pomanjkljivo usvojenimi spretnostmi glasovnega zavedanja. Torej, slabše kot so imeli razvito razločujoče in razčlenjujoče poslušanje, več bo napak v drugem razredu, pravopisna in slovnična korektnost pa se bo še zmanjšala tudi v petem razredu.
Ključne besede: poslušanje, razlikujoče, razločujoče in razčlenjujoče poslušanje, spodbujanje glasovnega zavedanja, narek, neumetnostno besedilo, opis živali, opis predmeta, prvi razred, drugi razred in peti razred
Objavljeno v DKUM: 14.10.2016; Ogledov: 1503; Prenosov: 202
Celotno besedilo (2,34 MB)

Opis: Delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu sta predstavljena termina branje in bralna pismenost. Termin branje je najprej opredeljen, nato je predstavljen način poučevanja branja. Sledi predstavitev vrst branja po Nodelmanu in Reimerju ter po Metki Kordigel. Nato je opisan bralni razvoj po obdobjih. Branje je odvisno tudi od notranje in zunanje motivacije ter same spodbude in njenih dejavnikov. Zato je predstavljeno tudi to. Nato je opredeljena in razložena bralna in funkcionalna pismenost. Predstavljeni so pomen hitrosti pri branju ter dejavniki in tehnike hitrega branja. Opisani so dejavniki, postopki, kriteriji ter metode in tehnike bralnega razumevanja. Sledi opis pojmovne mape, njene oblike, uporabe in učinkovitosti. Na koncu teoretičnega dela so predstavljeni neumetnostno besedilo, način dobrega branja in način preverjanja razumevanja prebranega besedila. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, izvedene na podlagi razumevanja neumetnostnega besedila. Zastavljen je primer testa, kakršnega učenci rešujejo pri NPZ-ju. Vprašanja so odprtega in zaprtega tipa. Spremenljivke so spol, interes, učni uspeh in stopnja razumevanja prebranega besedila. V raziskavo so vključeni učenci šestega razreda OŠ Turnišče. Na podlagi zbranih podatkov so rezultati grafično in tabelarno predstavljeni.
Ključne besede: branje, razumevanje besedila, neumetnostno besedilo, učenci šestega razreda
Objavljeno v DKUM: 27.05.2016; Ogledov: 6175; Prenosov: 486
Celotno besedilo (1,98 MB)

Opis: V diplomskem delu z naslovom Pisno voščilo v 2. triletju so v prvem delu predstavljena teoretična izhodišča, povezana s pisnim tvorjenjem neumetnostnega besedila — voščila. Zajema naslednja problemska področja: sporazumevanje, besedilo kot rezultat sporočanja ter opismenjevanje (branje in pisanje). V empiričnem delu ugotavljamo, kako uspešni so učenci dveh oddelkov petega razreda in enega oddelka četrtega razreda osnovne šole pri pisnem tvorjenju voščila. Pisne izdelke smo med seboj tudi primerjali in ugotovili, da so bili pri tvorjenju voščila najuspešnejši učenci skupine C, učenci skupine B pa nekoliko manj. Učenci skupine A so bili pri tvorjenju najmanj uspešni. Za diplomsko delo s tem naslovom sem se odločila predvsem zato, ker se v vsakdanjem življenju srečujemo z raznovrstnimi besedili, ki jih ne sprejemamo in ne tvorimo na enak način. Razvoj funkcionalne pismenosti je konstanten proces, ki omogoča, da pri tvorjenju besedil rabimo jezikovne oblike, ki jih zahteva delovanje v družbi, kar je pomembno za vsakega posameznika.
Ključne besede: Ključne besede: sporazumevanje, neumetnostno besedilo, opismenjevanje, branje, pisanje, voščilo
Objavljeno v DKUM: 07.07.2010; Ogledov: 2555; Prenosov: 241
Celotno besedilo (10,37 MB)