| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Značilnosti udeležencev spletnega medvrstniškega nasilja glede na stopnjo spletne viktimizacije in nasilnega vedenja
Nataša Divjak, 2020, magistrsko delo

Opis: Spletno medvrstniško nasilje postaja vedno večja težava v današnji družbi, saj zaradi vse večje uporabe spleta med otroki in mladostniki njegova pogostost zelo narašča. Gre za medvrstniško nasilje, ki se dogaja na spletu in je bilo storjeno preko elektronskih komunikacijskih naprav. Raziskave kažejo, da imajo spletni nasilneži, spletne žrtve in spletni nasilneži-žrtve večje psihosocialne in vedenjske težave kot neudeleženi posamezniki. Namen magistrskega dela je bil primerjati skupine udeležencev spletnega medvrstniškega nasilja in ugotoviti razlike glede na demografske, psihosocialne in vedenjske značilnosti. Celotni vzorec je zajemal 2073 učencev, starih od 13 do 20 let, iz skupno 20 osnovnih in srednjih šol v Sloveniji. Glede na stopnjo spletne viktimizacije in nasilnega vedenja so bili učenci razvrščeni v štiri skupine: spletni nasilneži (108), spletne žrtve (84), spletni nasilneži-žrtve (197) in neudeleženi (225). Rezultati so pokazali, da so spletni nasilneži v primerjavi s spletnimi žrtvami in neudeleženimi starejši, imajo visoko samopodobo, nizko empatijo, največje težave pri izražanju jeze ter nizko stopnjo osamljenosti. Zaznavajo dokaj visoko socialno oporo vrstnikov, sebe pa kot zelo priljubljene. Med spletnimi žrtvami je več deklet, v primerjavi z ostalimi skupinami so najmlajše, imajo najnižjo samopodobo, najvišjo empatijo, čutijo se najbolj osamljene, zaznavajo najnižjo socialno oporo vrstnikov ter sebe kot manj priljubljene. Spletni nasilneži-žrtve so po značilnostih bolj podobni spletnim nasilnežem kot spletnim žrtvam, saj so v primerjavi s spletnimi žrtvami in neudeleženimi starejši, imajo nizko empatijo in velike težave pri izražanju jeze. V primerjavi s spletnimi žrtvami imajo manj težav v medvrstniških odnosih. Neudeleženi učenci imajo v primerjavi z ostalimi skupinami visoko empatijo, najvišjo samopodobo in najmanj težav pri izražanju jeze. Ne čutijo se osamljene in zaznavajo visoko socialno oporo vrstnikov, a se ne zaznavajo kot zelo priljubljene. Na socialnih omrežjih preživijo najmanj časa v primerjavi z ostalimi skupinami.
Ključne besede: spletni nasilneži, spletne žrtve, spletni nasilneži-žrtve, neudeleženi, značilnosti
Objavljeno v DKUM: 23.07.2020; Ogledov: 1046; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

2.
Tradicionalna in spletna viktimizacija v obdobju mladostništva: primerjava različnih profilov žrtev
Anja Kališnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Medvrstniško nasilje je opredeljeno kot izpostavljenost učenca negativnim dejanjem enega ali več vrstnikov, pri čemer je to dejanje namerno, se ponavlja in traja daljše časovno obdobje. Z razvojem tehnologije se je pojavila nova oblika medvrstniškega nasilja, ki se odvija na spletu in prinaša nove izzive pri preprečevanju ter soočanju s posledicami. Iz pretekle literature je razvidno, da imajo tako tradicionalne kot tudi spletne žrtve v primerjavi z neudeleženimi večje težave na področju psihosocialnega delovanja, največje težave pa lahko pričakujemo pri dvojnih žrtvah. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti razlike med skupinami udeležencev glede na njihove demografske in psihosocialne značilnosti ter značilnosti vedenja na spletu. Končni vzorec je zajemal 1980 učencev višjih razredov osnovne in srednje šole, ki prihajajo z 20 osnovnih in srednjih šol. Učenci so stari med 13 in 22 let. Glede na stopnjo viktimizacije in nasilnega vedenja so bili razvrščeni v štiri skupine: tradicionalne žrtve, spletne žrtve, dvojne žrtve in neudeleženi. Rezultati so pokazali, da se med tradicionalne in spletne žrtve uvršča več deklet kot fantov, a razlika ni statistično značilna. Med spletne žrtve se uvršča več srednješolcev kot osnovnošolcev. Spletne in tradicionalne žrtve poročajo o nižji stopnji splošne in socialne samopodobe ter zaznane opore in o višji stopnji osamljenosti, višjem času aktivne uporabe socialnih omrežij ter pogostejši uporabi Snapchata v primerjavi z neudeleženimi. Spletne žrtve nekoliko presenetljivo poročajo o najvišji stopnji samozaznane priljubljenosti, tradicionalne pa o najnižji. Če primerjamo tradicionalne in spletne žrtve lahko vidimo, da spletne žrtve poročajo o nekoliko boljšem psihosocialnem delovanju, hkrati pa o višjem času aktivne uporabe socialnih omrežij in pogostejši uporabi Snapchata. Dvojne žrtve poročajo o najvišji stopnji osamljenosti in najvišjem času aktivne uporabe socialnih omrežij, ki je primerljiva s stopnjo, o kateri poročajo tradicionalne žrtve. Poleg tega poročajo o podobni stopnji splošne in socialne samopodobe, opore ter samozaznane priljubljenosti kot tradicionalne žrtve.
Ključne besede: tradicionalne žrtve, spletne žrtve, dvojne žrtve, neudeleženi, spol, starost, splošna in socialna samopodoba, opora, samozaznana priljubljenost, osamljenost, čas na socialnih omrežjih, uporaba Snapchata.
Objavljeno v DKUM: 09.06.2020; Ogledov: 1449; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (986,78 KB)

3.
Psihosocialne značilnosti udeležencev medvrstniškega nasilja glede na stopnjo viktimizacije in nasilnega vedenja
Tina Pivec, 2018, magistrsko delo

Opis: Izvajanje ali/in doživljanje nasilnega vedenja predstavlja eno izmed ključnih težav v mladostništvu. Iz literature je razvidno, da imajo posamezniki, ki izvajajo in/ali so deležni nasilnega vedenja, psihosocialne težave pogosteje kot njihovi normativni vrstniki. Za nasilneže so večinoma značilne eksternalizirane težave, za žrtve internalizirane, za nasilneže-žrtve pa tako eksternalizirane kot tudi internalizirane težave. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti razlike med skupinami udeležencev medvrstniškega nasilja glede na njihove psihosocialne značilnosti in glede na vir poročanja. Prvotni vzorec je zajemal 1905 učencev iz 22 osnovnih šol v Sloveniji, ki so bili stari med 11 in 16 let. Učenci so bili razdeljeni glede na stopnjo viktimizacije in nasilnega vedenja v tri podvzorce, ki so temeljili na metodi samoporočanja in/ali vrstniškega poročanja, in sicer v naslednje štiri skupine: nasilneži, žrtve, nasilnežižrtve in neudeleženi. Rezultati so pokazali, da so fantje pogosteje umeščeni v skupini nasilnežev in nasilnežev-žrtev kot dekleta. Na podlagi rezultatov multivariatne analize variance sem ugotovila, da so nasilneži najstarejši, imajo najvišjo stopnjo priljubljenosti med vsemi skupinami, podobno visoko splošno in socialno samopodobo ter stopnjo prijateljskih odnosov kot neudeleženi in podobno nizko stopnjo nadzora jeze kot nasilneži-žrtve. Žrtve zaznavajo najnižjo oporo vrstnikov, imajo najnižjo splošno in socialno samopodobo, najnižjo stopnjo prijateljskih odnosov med vsemi skupinami ter podobno stopnjo priljubljenosti kot neudeleženi. Nasilneži-žrtve imajo najvišjo stopnjo internalizacije in eksternalizacije jeze ter zaznavajo najnižjo oporo učiteljev v primerjavi z vsemi skupinami. Neudeleženi učenci zaznavajo najvišjo oporo vrstnikov in učiteljev, imajo najnižjo stopnjo internalizacije in eksternalizacije jeze ter najvišjo stopnjo nadzora jeze med vsemi skupinami.
Ključne besede: nasilneži, žrtve, nasilneži-žrtve, neudeleženi, spol, starost, opora vrstnikov, opora učiteljev, splošna in socialna samopodoba, izražanje jeze, prijateljstvo, priljubljenost. 
Objavljeno v DKUM: 02.10.2018; Ogledov: 1552; Prenosov: 287
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

Iskanje izvedeno v 3.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici